Slovenija 21.10.2011 9:15

V Murski Soboti razstava o najzgodnejši slovanski poselitvi

Murska Sobota, 21. oktobra - V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo Tü mo. Slovanska poselitev Prekmurja. Razstava je del Evropske prestolnice kulture (EPK) ter predstavlja bivalno in materialno kulturo slovanskega življa, ki se je na območju Murske Sobote naselil v drugi polovici 6. stoletja, dopolnjujejo pa jo filmi in katalog.

Murska Sobota. Pokrajinski muzej. Razstava Tü mo. Slovanska poselitev Prekmurja. Avtor razstave, arheolog Branko Kerman. Foto: STA

Murska Sobota. Pokrajinski muzej.
Razstava Tü mo. Slovanska poselitev Prekmurja.
Avtor razstave, arheolog Branko Kerman.
Foto: STA

Murska Sobota. Pokrajinski muzej. Razstava Tü mo. Slovanska poselitev Prekmurja. Foto: STA

Murska Sobota. Pokrajinski muzej.
Razstava Tü mo. Slovanska poselitev Prekmurja.
Foto: STA

Murska Sobota. Pokrajinski muzej. Razstava Tü mo. Slovanska poselitev Prekmurja. Avtor razstave, arheolog Branko Kerman. Foto: STA

Murska Sobota. Pokrajinski muzej.
Razstava Tü mo. Slovanska poselitev Prekmurja.
Avtor razstave, arheolog Branko Kerman.
Foto: STA

Murska Sobota. Pokrajinski muzej. Razstava Tü mo. Slovanska poselitev Prekmurja. Foto: STA

Murska Sobota. Pokrajinski muzej.
Razstava Tü mo. Slovanska poselitev Prekmurja.
Foto: STA

Prekmurski "tü mo" pomeni "tukaj bomo" in ponazarja odločitev prvih Slovanov, ki so prišli na to območje in se, ker jim je bilo očitno všeč, odločili ostati, razstava pa je posledica arheoloških izkopavanj na trasi pomurske avtoceste v letih 2000-2006, je pred odprtjem povedal njen avtor, arheolog Branko Kerman.

Najdbe so pripisane Slovanom in postavljene v čas okoli leta 600, tako da gre za najzgodnejšo poselitev Slovanov v slovenskem prostoru, to pa je tudi prva razstava, ki govori o Slovanih in njihovi naselbinski kulturi v slovenskem prostoru.

Razstava sestoji iz treh delov. V prvem so predstavljene zgodovinsko utemeljena selitev iz severne Moravske na naš prostor, kjer so prevladovali Avari, najdbe, prostoročno izdelana luknjičasta keramika s konca 6. in 7. stoletja in preproste hiše zemljanke, v katerih so prebivali.

Drugi del predstavlja keramika iz 8. in 9. stoletja, tretjega pa keramika iz obdobja od 10. do 12. stoletja, ko se začne visoki srednji vek.

Kot je povedal Kerman, so arheologi odkrili grobišča s skeletnim in žganim načinom pokopa, znotraj slovanske materialne kulture pa so tudi predmeti, značilni za Avare, kar pa ne pomeni, da so tod živeli, pač pa gre za njihov kulturni vpliv. Prikazano je tudi, kako so se Slovani, ki so bili poljedelci in živinorejci, preživljali, na ogled pa je tudi maketa zemljanke z notranjo opremo.