Marife Boix Garcia za STA: Na knjižnih sejmih je dobro združiti moči

Boix Garcia za Frankfurtski knjižni sejem dela od leta 1992, kot podpredsednica sejma pa je zadnjih devet let zadolžena za oddelek elektronskih storitev in za knjižne trge Južne Evrope in Latinske Amerike.

Dejavna je tudi na sejmih in v knjižnih fundacijah v Latinski Ameriki, je ena izmed zaslužnih za preboj knjižnega sejma v mehiški Guadalajari na zemljevid svetovno najpomembnejših knjižnih sejmov. Trenutno pripravlja nastop Brazilije kot gostujoče države na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2013.

Kakšno vlogo v krogotoku knjige imajo knjižni sejmi?

Če želiš kupovati, prodajati ali se učiti od različnih ljudi, predstavlja knjižni sejem odlično priložnost. Nacionalni sejmi so zelo pomembni za distribucijo in predstavitev knjižne produkcije. Distributerji ali založniki, ki se zanimajo za določen jezik ali državo, obiskujejo nacionalne sejme, da zaznajo nove naslove, avtorje in tendence z željo, da bi jih vključili v svojo ponudbo in mednarodne distribucijske kanale.

Mednarodni knjižni sejmi so pomembni tudi na drugih ravneh. So marketinška platforma za založnike: omogočajo primerjanje z drugimi in neposredno navezovanje poslovnih stikov. So možnost, da se naučimo več o tujih trgih. Sodelujočim vselej priporočam, da si med sejmi vzamejo vsaj pol dneva, da bi se naučili kaj od založnikov, s katerimi ne delajo. To ostaja pogosto pozabljeno. Institucija države častne gostje na Frankfurtskem sejmu omogoča pridobivanje veliko novih informacij, tudi o trgu.

Obstajajo posebnosti predstavitve v obliki častne gostje ali nacionalnih paviljonov? Na kaj morajo biti pozorne sodelujoče države?

Pomembno je, da se država na sejmu ne predstavlja zgolj s knjigami, temveč tudi s katalogi naslovov, ki predstavljajo njeno produkcijo. Seveda mora navesti podrobnosti o knjigah. Lahko pripelje avtorje ter organizira dogodke in branja - morebiti skupaj z drugimi državami, dela z mediji ter poskuša biti opazna. Na drugi strani moramo biti realistični, na sejmih je zelo veliko dogodkov, kar je težko obvladljivo.

Letos je bila častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma Islandija. Je morala izpolniti kakšne pogoje?

Da, pogojev je več. Predstavitev je draga in naj ne bi bila turistična atrakcija, ki se zaključi s koncem sejma. Na eni strani naj bi bila častna gostja država z literarno tradicijo: sodelovali naj bi ljudje, ki že prihajajo na sejem in delajo na mednarodnem trgu.

Vselej naprošamo ministrstva prijavljenih držav, predvsem za kulturo in turizem, da vzpostavijo in dobro podprejo sklad za prevode, kajti ti po koncu sejma ostanejo. Pomembna so tudi sredstva za gostovanje avtorjev in dober literarni program predstavitve. Vse ostalo, glasba, razstave in drugi dogodki, ki bogatijo podobo države, pomaga promovirati avtorje in prevode.

Se je za prodor na mednarodni trg smiselno osredotočiti na nekaj avtorjev, ki naj bodo prevedeni?

To je razumna prva izbira. Če je to način, da nekateri avtorji postanejo bolj prepoznavni, bodo ti utrli pot drugim. Če je Slovenija premajhna ali nima dovolj ljudi na sejmu, se lahko nemara poveže s sosednjimi državami in tako pritegne obiskovalce na paviljon. Mislim, da je dobro združiti moči, da bi lahko bili opaženi in v organizacijo predstavitve vključiti več institucij iz različnih držav. Včasih sejmi aktivnosti organizirajo okoli določenih držav. Dobro je preveriti, kaj imajo v načrtu.

Kako to poteka v Frankfurtu?

Imamo tri poslovne zajtrke, ki trajajo eno uro. Povabimo mednarodne založnike, da se seznanijo z določeno državo. Letos je to bila Mehika, lansko leto Brazilija. To je splošna predstavitev zgodovine, trga, avtorjev, potem sledijo podrobnosti in srečanja, predvsem gre za to, da določen trg postane bolj viden.

Druga stvar so dejavnosti zbrane pod imenom "Have a Look At", ki se dogajajo na stojnici oziroma paviljonu. Ključno je, da se tja privabi kar največ obiskovalcev. Letos je bila na ogled postavljena Brazilija.

Ukvarjate se tudi z digitalizacijo. Mislite, da je prihodnost knjige v povezovanju z drugimi mediji?

Vedeti moramo, da v Evropi precej zaostajamo za ameriškim trgom. V ZDA zapirajo knjigarne eno za drugo. Nekateri so zaradi tega zelo žalostni. Vse kaže, da Evropejci tega ne želijo videti in sprejeti, vendar se s pojavom digitalizacije moramo soočiti. Trg e-knjig je v Nemčiji vsaj trenutno zelo majhen. Tradicionalne založniške hiše niso dovolj samozavestne, bojijo se tudi piratstva.

Sprva je treba razčistiti avtorske pravice in najti primerne ljudi za sodelovanje. V Frankfurtu smo naredili "vroče točke" v različnih paviljonih za nove razstavljvce ter ponudnike digitalne podpore. Ti potrebujejo vsebino s strani založnikov, da bi lahko tako prodali svojo programsko opremo. Najpomembnejše je spodbujanje k branju. Če potrebujemo zato drugačen medij, ni s tem prav nič narobe.