Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

DEŽELI SE SLABO GODI OZIROMA RAZPRAVA O SEDANJEM NEZADOVOLJSTVU - DELO BRITANSKEGA AVTORJA TONYJA JUDTA

Delo Deželi se slabo godi, podnaslovljeno Razprava o sedanjem nezadovoljstvu je zadnja Judtova knjiga, ki jo imajo nekateri za njegovo oporoko. V njej piše o materialistični in sebični naravnanosti sodobnega sveta, korupciji, naraščajoči razliki med revnimi in bogatimi ter o kultu privatizacije. Kapitalizem po avtorjevi teoriji prej ali slej postane žrtev svojih lastnih mehanizmov in se obrne po pomoč k državi, zato meni, da bi morali ljudje ponovno pretehtati sistem, v katerem živijo. Pod vprašaj postavlja tudi ustaljene modrosti ameriške in evropske celine ter zelo pogosto omenja prakso socialne demokracije in nujnost vrnitve k etično naravnani razpravi. Delo je prevedla Marjana Karer, spremno besedo pa je prispeval Tomaž Mastnak. Tony Judt je lani preminuli zgodovinar in esejist, profesor evropskih študij in direktor inštituta Remarque na newyorški univerzi. Vedno je bil angažiran pri presojanju najaktualnejših tem sodobnega sveta. V slovenščini je poleg pričujočega dela izšlo njegovo obsežno delo Povojna Evropa (1945-2005), ki sta ga prevedla Karerjeva in Janko Lozar.

TIGROV GRIČ - ROMAN O BREZČASNI LJUBEZNI TER USODNIH ODLOČITVAH

Avtorica zgodbo romana začne v letu 1878 z opisom rojstva Devi, prve deklice, ki se po več kot 60 letih rodi v rodbini Načimanda in jo zato obožuje vsa družina. Devi se spoprijatelji z Devano, nadarjenim dečkom, čigar mati je umrla v tragičnih okoliščinah. Otroka postaneta neločljiva, skupaj odraščata sredi bujnih pragozdov, a v varnem zavetju razširjene družine, že stoletja zakoreninjene na svoji zemlji. Njuna skupna prihodnost se zdi zagotovljena, a se vse spremeni nekega večera, ko Devi prvič uzre Mačuja, junaškega lovca na tigre. Čeprav je Devi še otrok in Maču mladenič, si Devi priseže, da se bo nekega dne poročila z njim. V romanu bralec spremlja življenje treh rodov družin Kambejmada in Načimanda od leta 1878 do začetka druge svetovne vojne. Avtorica oriše tudi del indijske kolonialne zgodovine ter tradicije tamkajšnjih ljudi. Roman, kot so zapisali v založbi, prinaša brezčasno pripoved o ljubezni, usodnih odločitvah in njihovih daljnosežnih posledicah. Sarita Mandanna se je rodila v Kodaguju v Indiji. Preden je odšla v Združene države Amerike, je delala kot bančnica v Indiji in Hongkongu. Lani se je preselila v Kanado. Tigrov grič je njen prvi roman, ki je bil letos nominiran za najboljši azijski roman (Man Asian Literary Prize). Roman je poslovenila Lili Potpara.

EGEJSKO VINO - IZBOR PESMI IZPOD PERESA LITOVSKEGA PESNIKA KORNELIJUSA PLATELISA

Srečanje s poezijo litovskega pesnika Kornelijusa Platelisa "predstavlja vstop v simbolno-semantični kontinuum, kjer se druga na drugo nalagajo, pa tudi kot trdno povezano organsko tkivo s posebno občutljivostjo za sleherno spremembo ali nihilizacijo življenja vzajemno prestopajo ter zorijo plasti kulturne zgodovine", je zapisala urednica zbirke Fraktal Stanislava Repar. Poetološke razsežnosti poezije so po njenih besedah vsestranske: od lirično obarvanega utrinjanja neponovljivega v srčiki pesniške besede, njegovega nasprotja v politično naravnani deklarativnosti, pa vse prek metafizičnih vprašanj in presežkov ter prodiranja v območje krščanske mistike ter mitološkega udejanjanja časa na ozadju nedosegljive brezčasnosti. Izbor pesmi Egejsko vino je prevedel Andrej Rozman v sodelovanju z Ono A. Čepaityte Gams. Kornelijus Platelis (1951) je vse do leta 1988 delal kot cestni gradbeni inženir. Prve pesmi je objavil leta 1977, pozneje pa je postal svobodni pisatelj. Zavzemal se je za odcepitev Litve od tedanje Sovjetske zveze ter v novi državi zasedel več političnih funkcij. Med drugim je bil namestnik ministra za kulturo in minister za izobraževanje in znanost. Več mandatov je bil predsednik litovskega centra PEN. Bil je tudi direktor založbe Vaga ter urednik tednika Literatura in menas. Poleg pesmi piše tudi prozo in prevaja. Za svoje delo je prejel več nagrad.

PECIVO PO DVA EVRA - PESNIŠKI PRVENEC GLASBENIKA ALEKSANDRA CEPUŠA

"Pesniški knjižni prvenec Aleksandra Cepuša združuje plemenito izročilo bitniške poezije ter posledično poezije vsakdanjosti, obrobij in malih ljudi, z glasbenim izročilom rockerja in samohodca, ki dobro ve, kaj počne in čemu počne to ravno tako. V njegovi poeziji se ljubezen prepleta s krutostjo in nežnostjo medsebojnosti, krvavih celjskih tal in predvsem kontemplacijo vsakdana in bivanja v njem. Aleksander Cepuš to vsakdanjost diha in živi. S presežkom," je v spremni besedi zapisal Matej Krajnc. Aleksander Cepuš, ki se je rodil leta 1967 v Celju, je pesnik, skladatelj in glasbenik. Kot je zapisal Krajnc, je eden redkih slovenskih glasbenikov, ki ga redno vrtijo ameriške radijske postaje in ki uspešno snema za hrvaško in švedsko založbo. V 80. in 90. letih je bil gonilna avtorska sila zasedbe Veronique ter igral bass kitaro v Don Mentony Bandu.