Pri založbi Sophia teoretska dela Braudela, Cohena in Freitaga

Ekonomist in filozof Bembič je predstavil Cohenovo knjigo o postindustrijski družbi, h kateri je prispeval tudi spremno besedo. Kot je dejal, knjiga jedrnato predstavlja temeljne probleme sodobne družbe, hkrati pa jo odlikuje sposobnost sinteze heterogenih teoretskih zastavkov. Prevod podpisuje Miranda Bobnar.

V knjigi avtor spregovori o prelomih postindustrijske družbe z industrijsko. Prvi je tehnološki prelom, ki mu sledi nova organizacija dela. Kot primer je Bebmič navedel razvoj informacijskih tehnologij, ki so skrajšale čas mirovanja med delovnim časom in vnesle imperativ večopravilnosti. Tretji prelom je finančna revolucija, velika tema zadnjega desetletja. Značilen je še proces, povzet z imenom globalizacija. Označuje ga delitev dela na svetovne centre za zasnovo storitev in na periferijo v tretjem svetu, kamor se seli proizvodnja izdelkov, je povzel Bembič.

Daniel Cohen (1953) je profesor ekonomije na Ecole normale superieure, na Univerzi v Parizu I. in član sveta za ekonomske raziskave pri francoskem predsedniku vlade. Tri predavanja o postindustrijski družbi je njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo.

Freitagovo delo Brodolom univerze po besedah Jovanovićeve presega pojmovanje univerze kot polja opolnomočenja in osebnostne rasti ter temelja na znanju temelječe družbe, kot je med drugim začrtano v novem dokumentu ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pod imenom Drzna Slovenija.

Knjiga prinaša šest Freitagovih esejev, v katerih ta kritično premisli dve nevarnosti univerze - znanstveni pozitivizem in postmodernizem, in ju povzame v pojem "despotizma funkcionalnosti", saj je po besedah Jovanovićeve sodobna univerza zvedena na maksimo funkcionalnosti in uporabnosti. Zato klasična univerza ohranja določeno pozitivno vlogo, ki je "reproduciranje resnega javnega mišljenja", je dejala Jovanovićeva. Knjigo je prevedla Katja Kraigher, spremno besedo pa je prispeval Rastko Močnik.

Michel Freitag (1935-2009) je študiral sociologijo na pariški Ecole pratique des hautes etudes, od leta 1971 je bil profesor sociologije na Universite du Quebec v Montrealu.

Kot je dejala raziskovalka Maja Breznik, Braudelovo delo Dinamika kapitalizma premisli tri zgodovinske stopnje, pomembne za razumevanje kapitalizma. Prva stopnja je obdobje materialnega življenja, ki pomeni samooskrbo ljudi v predrenesančnih obdobjih. Sledi jim ekonomsko življenje "dolgega 16. stoletja" oziroma prvi akumulacijski ciklus kapitalizma, v katerem so ljudje na trgih neposredno prodajali svoje izdelke. Kapitalistično obdobje označuje mediacija storitev in izdelkov. Knjigo je prevedel Gregor Moder, spremno besedo pa je napisal Lev Centrih.

Fernand Braudel (1902-1985) velja za enega največjih sodobnih zgodovinarjev, ki je v svojih monumentalnih delih pokazal, da je v zgodovinopisje treba vključiti raziskovanje dolgih procesov in najširših družbeno-ekonomskih dejavnikov.