Na kongresu IFRRO danes forum o avtorskih pravicah na področju izobraževanja

Del z naslovom Sodni postopki in zakonodaja je bil posvečen vplivu sodišč in vlad na razvoj prakse na področju avtorskih pravic. Kot je uvodoma poudarila moderatorka Caroline Morgan iz avstralske organizacije za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov (CAL), lahko države razvijejo različne zakonodaje in prakse na področju avtorskih pravic, pri čemer so jim v oporo mednarodne konvencije.

V tem delu je sodeloval tudi direktor Urada za intelektualno lastnino Jurij Žurej. Po njegovem prepričanju se mora država v čim večji meri izogibati kakršnimkoli posegom oziroma v čim manjši meri vplivati na to, kako se določajo cene ter razmerja med avtorji in uporabniki del. Kot je povedal za STA, lahko poseže le v primerih, ko gre za zlorabe sistema, ali za določene osebe ali grupacije, ki same svojih pravic ne morejo varovati. Uporabniki in avtorji naj bi se skušali dogovoriti sami, v primeru, da do dogovora ne pride, pa lahko država zagotovi okolje, kjer se morda lahko izvede arbitraža ali mediacija.

V nadaljevanju je Melissa Sabella iz založniške hiše Pearson Education spregovorila o uporabi gradiv v digitalni obliki v izobraževalnem sistemu. Kot je dejala, njihova prizadevanja tečejo v smeri, da bi bila snov dostopna tako v besedi kot tudi v sliki in multimediji. Izpostavila je še, da je v času, ko se obseg tovrstnega gradiva povečuje, vedno težje slediti, kako se uporabljajo vsebine.

Sklepni del je potekal na temo Licenciranje, objavljanje in izobrazba. Med drugim je na njem o šolskih skladih spregovoril predavatelj na oddelku za bibliotekarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti Miha Kovač. Kot je dejal, je v Sloveniji praksa, da lahko sklad isti učbenik izposodi tudi do deset krat. Taka izposoja je za avtorje in založnike slabša od knjižnične, kjer avtorjem pripade knjižnično nadomestilo. Zato, kot je povedal za STA, slovenski izobraževalni založniki že neka časa razmišljajo o uveljavitvi kolektivne avtorske pravice do izposoje učbenikov v šolskih skladih.

Govorci so med drugim opozorili še na razlike med leposlovjem in stvarno literaturo, na problem avtorjev, kako bodo lahko v dobi digitalizacije živeli od svojega pisanja in na različne potrebe osnovnošolskega in visokošolskega izobraževanja. Kot je bilo slišati, je uporaba digitalnih gradiv pri slednjem bistveno večja kot v osnovnih šolah.

V Sloveniji so digitalni učbeniki po Kovačevih besedah zelo "sporno področje", saj je ministrstvo verjelo, da jih je mogoče delati tako, da država kupi vsebino, jo da na splet, potem pa jo učitelji dodelujejo. Vendar pa se je, kot je povedal za STA, izkazalo, da je kritična masa premajhna in da odsotnost konkurence v tem primeru slabo vpliva na kvaliteto. Založniki zato zagovarjajo uvedbo licenčnin. Te bi šole plačevale glede na število uporabnikov, to pa bi med založniki spodbudilo tekmovalnost v pripravili čim uspešnejših izobraževalnih gradiv.

Gostitelj kongresa, ki se bo sklenil v četrtek, je slovenski Sazor, organizacija za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov za avtorska dela s področja književnosti, znanosti in publicistike.