V Drami premiera predstave Prah: O nesreči v sreči

Igra Prah iz leta 2005 je bila večkrat uspešno uprizorjena na Madžarskem in po svetu. Zakonski par srednjih let se sooča s številnimi tegobami tranzicije iz skromnih socialističnih razmer v kruti čas kapitalizma in kriz, ki ga spremljajo. Po besedah igralca Valterja Dragana je moški lik tipičen primer "tranzicijskega luzerja", vendar je v trenutni situaciji v Sloveniji in po svetu "revolucija že v igri, ne glede na to, koliko si zatiskamo oči".

Igra se začne, ko se mož, ki ga igra Dragan, predčasno vrne iz službe, ves presunjen, ker je zadel milijone na loteriji. Sledijo različne faze soočenja z veselo novico: od evforičnih načrtov, kaj vse bosta zakonca storila z denarjem, do strahu, kaj vse se jima utegne zgoditi, ko bodo drugi videli, da sta bogata. Igra je polna črnega humorja, smešnih in absurdnih preobratov, iz katerih je vse bolj razvidno, da zavoženega življenja ni tako lahko popraviti, so zapisali v ljubljanski Drami.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Vinko Möderndorfer, sam ne verjame v igre na srečo, kot tudi ne v posmrtno življenje. Igra je zelo aktualna, saj ko je družba v krizi in politični programi zatajijo, se ljudje pogosteje zatekajo k igram na srečo, in tako "v obupu posegajo v svojo usodo". Vendar morebiten dobitek, kot sporoča Spirojeva igra, ničesar ne spremeni, spodbudi le razčiščevanje para in poplavo skozi dolga leta zatajevanih občutkov.

Žensko vlogo igra Maja Sever. Na današnji novinarski konferenci je povedala, da so po njenih izkušnjah ženski liki v dramatiki napisani površno, v pričujoči igri pa je razvidno, da avtor pozna ženski način razmišljanja. "Replike so zelo polne, nič ni izmišljenega in ni potrebe po dodatkih. Taka kapitalna priložnost, kot jo igralcu daje Spiro, je zelo redka," je menila.

Par živi na robu družbe, tako v ekonomskem kot tudi v socialnem smislu. Ko v njuno življenje zaide dobitni listek, se jima nemudoma odpre obzorje želja in sanj, pa tudi skrbi in paranoje. Vendar pa ju svoboda izbire ne pripelje bliže sreči, je v dramski list zapisala dramaturginja predstave Eva Kraševec.

O pravem razmahu srečelova, kot ga poznamo danes, sicer lahko govorimo šele po koncu druge svetovne vojne. Koncept srečelova ustvarja iluzijo o možnosti osvoboditve od družbenih nujnosti. O tem, da vsak posameznik s pravšnjo mero sreče lahko doživi nebesa že v tostranstvu, v dramskem listu razmišlja urednik Tribune Anej Korsika.

Dramo je prevedla Maja Likar. Za uokvirjeno sceno pod močno lučjo, ki daje vtis pogleda skozi mikroskop, kot je dejal Möderndorfer, je poskrbel Branko Hojnik. Kostumografinja predstave je Barbara Stupica, skladatelj Bojan Jurčevič Jurki, oblikovalec luči pa je Milan Podlogar.