misliNa SAZU tridnevna konferenca o tradiciji in kulturni dediščini
Ljubljana, 8. novembra - Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) se je danes začela tridnevna mednarodna konferenca Tradicija in kulturna dediščina, ki jo pripravlja Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU v okviru obeleževanja 60-letnice svojega delovanja. Po besedah predsednika SAZU Jožeta Trontlja "kulturna dediščina marsikomu predstavlja oviro".
Konferenco, podnaslovljeno Izzivi za ustvarjalnost in poustvarjalnost je z uvodnim nagovorom odprl predsednik SAZU Trontelj, ki je uvodoma dejal, da je kulturna dediščina zelo obsežen pojem, saj obsega vse, kar je človek kdaj ustvaril. Med drugim je tudi pogoj za ohranjanje narodne identitete in iz nje izhajajoče identitete posameznika.
Opozoril je, da je znanstvenikom in raziskovalcem na področju kulturne dediščine in njenega varstva težko, ker jih država premalo podpira, mnogim pa varstvo tudi ni všeč, saj jim v "primitivnem kapitalizmu" predstavlja oviro. Ta sistem zaradi svojih apetitov namreč poskuša "izigrati šibki in nepopolni zakonski sistem varstva kulturne dediščine", je opozoril Trontelj ter spomnil na žalostne usode Vodnikovega spomenika na ljubljanski tržnici, "pohabljena" Severna vrata, Plečnikov stadion in porušen Kolizej.
"To so zgodbe, ki ne le žalostijo, ampak nekatere celo revoltirajo," je menil in poudaril pomen akademije, ki opominja "na nespametnost in pokvarjenost naše dobe". SAZU se "s kričečimi rešitvami zadnjega obdobja ne strinja in poskrbeti mora, da se bo to vedelo", je še dodal.
Predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU Ingrid Slavec Gradišnik je v svojem nagovoru predstavila zgodovino inštituta, katerega začetki segajo v leto 1951. Predhodnica inštituta je bila komisija za slovensko narodopisje, ustanovljena leta 1947. Inštitut je sprva deloval v skromnih razmerah. Prva redno zaposlena raziskovalca sta bila Milko Matičetov in Niko Kuret, ki sta postavila temelje sekcijama za ljudsko slovstvo ter šege in igre. Inštitut je tekom let širil stike s sodelavci na terenu, z raziskovalci doma in v tujini. V naslednjih desetletjih so se njegove raziskave razširile na materialno kulturo in glasbeno narodopisje, od 80. let naprej pa še na etnološki film.
Danes je inštitut ena osrednjih etnoloških ustanov v Sloveniji, ki pa ga sooblikuje manj kot 15 oseb. Med drugim razvija temeljne in aplikativne raziskave etnoloških in folklorističnih tem. Sodeloval je v številnih projektih, med temeljnimi deli pa je Slavec Gradišnikova izpostavila Slovenski etnološki leksikon, ki vsebuje več kot 6000 gesel.
Uvodnim nagovorom je sledilo predavanje znanstvene svetnice in profesorice Marije Stanonik, ki je osvetlila lik prvega predstojnika inštituta Ivana Grafenauerja. Do 10. novembra bodo naslovno temo konference predstavili v treh delovnih sklopih: Diskurzi o tradiciji in kulturni dediščini, Ustvarjanje kulturne dediščine: Sistemi obravnave žive kulturne dediščine in Sodobna recepcija kulturne dediščine.