Promocija EPK na trhlih temeljih

"To je relativno malo, če primerjamo z drugimi mesti, kjer je bilo za marketing in komuniciranje namenjenih od 25 do 30 odstotkov proračuna. A računamo, da so projekti sami dovolj samopromocijski, da bodo pritegnili obiskovalce," je pojasnila za STA.

Obljubljena sredstva zavodu še niso zagotovljena, a računajo, da bodo sodelujoča mesta in država izpolnili svoje obljube. "Proces celotnega ozaveščanja projekta smo poskušali začeti že v tem letu, preko stabilizacije celostne grafične podobe in slogana, v naslednji fazi pa bomo predstavljali posamezne dogodke," je povedala Žilič Fišerjeva.

EPK 2012 so predstavljali na različnih dogodkih v tujini, ta teden so se na primer predstavili na svetovni turistični borzi v Londonu. V Sloveniji so na začetku jeseni postavili nekaj jumbo plakatov in izvedli ulično akcijo z velikimi krogi, ki so del logotipa EPK, na ulicah Maribora in partnerskih mest. V nekaterih časnikih je izšla posebna priloga o EPK, trenutno pa delajo na dveh informacijskih središčih, ki ju želijo pred koncem leta odpreti v Mariboru in Ljubljani.

Generalna direktorica je poudarila, da so s sredstvi močno omejeni, saj večino stroškov krijejo sami. "Navsezadnje delamo tudi promocijo mest in celotne države," je dejala in dodala, da bi zato pričakovala več pomoči s strani mestnih in vladnih služb, predvsem tistih, ki so povezane s turizmom. "Do danes še nobeno od partnerskih mest ni plačalo pogodbenih zavez za splošne stroške, kot so tiskovine, mape, plakati, jumboti, ki jih je, priznam, malo. Želeli bi narediti mnogo več, a nimamo sredstev," je dejala Fišerjeva.

Razočarana je med drugim nad Slovensko turistično organizacijo (STO). "To je pomembna platforma za državo, preko katere se izvaja turistična promocija, s tem da nam oni odstopijo le kak paviljon na sejmu, medtem ko material, ljudi in program damo in plačamo mi," je pojasnila.

Na STO očitke zavračajo. "Slovenska turistična organizacija in strokovna ekipa, ki pripravlja projekt EPK 2012, sta priprave na čim uspešnejšo promocijo tega dogodka pričeli v začetku letošnjega leta. Od takrat se promocija projekta s strani STO odvija kontinuirano in z maksimalnim vključevanjem v najpomembnejša tržno-komunikacijska orodja in aktivnosti," so za STA povedali na tej organizaciji.

Prav tako so zavrnili očitke glede finančnega vložka. Pojasnili so, da so med drugim krili stroške predstavitve na dogodkih v Barceloni, Berlinu in Bruslju, v ostalih primerih pa je zavod Maribor 2012 največkrat kril le stroške poti in nastanitve. "Doslej je naš urad v Bruslju za te namene porabil nekaj več kot 12.000 evrov," so ponazorili na STO, kjer sicer sodelovanje z zavodom Maribor 2012 ocenjujejo kot dobro.

Tudi na Zavodu za turizem Maribor trdijo, da vlagajo "maksimalne" napore v promocijo EPK. "Maribor kot nosilca EPK izpostavljamo v vseh svojih komunikacijskih aktivnostih. Vedno so problem stroški, doslej smo jih nosili mi, na večjih predstavitvah pa je aktivnosti obilno sofinancirala in tudi soorganizirala STO. Zavod EPK se v celovito promocijo tvorneje vključuje šele v zadnjem času, pa še to le z informatorji ter nekaj gradivi," je za STA povedal direktor Milan Razdevšek.

Klice na pomoč preslišijo tudi na občinah. Po besedah podžupana Maribora Janeza Ujčiča je bilo za promocijo namenjenih tudi 1,5 milijona evrov, ki jih je za projekt EPK prispevala Evropska unija, a so se na zavodu Maribor 2012 odločili, da ta denar raje namenijo za program. "Zato pa je zdaj tako malo sredstev za promocijo," je menil.

Gonilo promocije je sicer novi slogan EPK Zavrtimo skupaj s simbolom vrtavke. Tega so predstavili oktobra in ob tem trčili ob številne kritike. Kot je v pogovoru za STA pojasnila Žilič Fišerjeva, so bili prisiljeni poiskati nov slogan, saj se prejšnji slogan Čista energija ne ujema več z vsebino programa. Aprila so razmišljali celo o spremembi celostne grafične podobe, a so se iz finančnih vzrokov temu odpovedali.

Kritike na račun pomanjkljive promocije EPK je slišati že vse od začetka tega leta. Doslej se je v odgovor na to temo navajalo dejstvo, da ni izdelanega programa dogodkov v letu 2012, ki bi ga lahko "prodajali" potencialnim obiskovalcem. Programska ekipa pod vodstvom Mitje Čandra je ta program predstavila konec oktobra. Sedaj pa je na državi in občinah, da črno na belem potrdijo svoje finančne zaveze, da bo mogoče posamezne dogodke dokončno fiksirati. "Upamo, da bomo čimprej imeli koledar dogodkov, da bodo lahko ljudje prihajali ne le v Maribor, temveč na posamezne dogodke," je dejala Žilič Fišerjeva.

Ogled večine dogodkov bo brezplačen. "V teh časih in tem okolju je problem dostopnosti prireditev izrazit, zato si bomo prizadevali, da bodo številni programi, predvsem v okviru Ključev mesta, Urbanih brazd in kulturnih ambasad, brezplačni. Karte bomo imeli na tistih zadevah, kjer se brez tega enostavno ne da. Ob tem se bomo trudili, da bodo te cene v okviru normalne cenovne politike kulturnih institucij," je pojasnil Čander.