Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

OSCAR IN LUCINDA - ROMAN AVSTRALSKEGA PISATELJA, KI VELJA ZA LITERARNEGA DEDIČA DICKENSA

Roman Oscar in Lucinda velja za enega od vrhuncev literarnega opusa Petra Careyja (1943). Roman poleg zgodbe ponuja tudi prikaz Avstralije v drugi polovici 19. stoletja pa tudi viktorijanske Anglije. Avtor v zgodbo z razkošnimi opisi, zaradi katerih velja za literarnega dediča Charlesa Dickensa, in z vnosi groteskno komičnega postavi svoja glavna lika, Oscarja in Lucindo. Oba sta nenavadni osebnosti. Oscar Hopkins je mlad anglikanski duhovnik, vzgojen v strogem religioznem duhu in obenem obseden s hazardersko strastjo, Lucinda Leplastrier pa je svojeglava avstralska dedinja, ki v težnji po neodvisnosti postane lastnica steklarne. Oscar, podneten z ljubeznijo do Lucinde, osnuje ekspedicijo za prevoz steklene cerkve, izdelane v Lucindini steklarni, v skoraj nedostopni predel celine. Česar s takratnimi prevoznimi sredstvi ni bilo mogoče prepeljati, je Oscar dostavil na cilj s pomočjo svoje vizije. Cena, ki jo junaka plačata, pa je več kot zasoljena. Pripoved, v kateri skoraj ni narativnih praznin, je zgoščena, ganljiva in srhljiva, necenzurirana in polemična. Po romanu, ki je pisatelju leta 1988 prinesel bookerjevo nagrado, je bil posnet tudi film. Carey je študiral naravoslovje in delal pri oglaševalski agenciji, kjer je spoznal prve pisatelje. V začetku 90. let se je iz Avstralije preselil v New York, kjer je začel poučevati kreativno pisanje. Je prejemnik dveh bookerjev, poleg pričujočega romana je bil nagrajen še roman "True History of the Kelly Gang". V slovenščini je poleg Oscarja in Lucinde, ki ga je prevedla Miriam Drev, izšel še roman Tatvina: ljubezenska zgodba.

UPOR V DEMOKRACIJI - DELO POLITIČNE FILOZOFIJE AVSTRIJSKEGA AKTIVISTA

Upor v demokraciji je priročnik za vse, ki jih zanimajo obstoječe nenasilne oblike državljanske nepokorščine, obenem pa velja tudi za pomembno delo politične filozofije. Državljanska nepokorščina je za avstrijskega avtorja pomemben vzvod ustvarjanja političnega pritiska na oblast ter edini način preizpraševanja in ohranjanja demokracije v sodobni družbi. Avtor piše na podlagi lastnih izkušenj, zaradi česar je delo še posebej dragoceno in verodostojno. Martin Balluch (1964) se je začel aktivistično angažirati leta 1978 z udeležbo na demonstracijah proti avstrijski jedrski elektrarni Zwentendorf, katere gradnja je bila naposled prekinjena. Sodeluje pri številnih kampanjah za zaščito okolja in živali. Že več kot 20 let velja za pomembnega pobudnika za zaščito živali v Avstriji in Angliji. Leta 2005 je na dunajski univerzi doktoriral iz filozofije s področja živalske etike. Med drugim vodi Društvo proti živalskim tovarnam (Verein Gegen Tierfabriken). Med marcem 2010 in majem 2011 je bil glavni obtoženec na enem najdaljših sodnih procesov v povojni Avstriji, na katerem ga je tožilstvo s še nekaterimi drugimi aktivisti poskušalo obsoditi pripadnosti kriminalni združbi. Delo sta prevedla Marko Bratina in Manja Kisner, avtorica spremne besede je Urška Breznik.

TISOČ MAJHNIH SONC NA RAZBITEM STEKLU - PESMI HRVAŠKEGA POETA, KI NE MARA PRAVIL

Poezija Miroslava Mićanovića ni tiste vrste, ki bi se zadovoljila s pavšalnimi, površinskimi rešitvami ali ki bi bralca vabila in zvabila v površinsko estetizacijo, polepotenje, ki bi mu, skratka, nudila tisto, kar se pričakuje. Mićanović je mojster dekonstrukcije vsakršnih samoumevnih standardov - znanilcev totalitarizma, v tem je njegova "družbena kritičnost" - tako pravopisnih kot tudi pomenskih, ni pravila, ki ga ne bi kršil. "Če knjige ne odvržemo takoj, ker nas do žolča razjezi nepričakovana (ne)raba vejic, pik, velikih začetnic, nedokončanih stavkov, nedorečenih misli in protislovnih podob(...), če opustimo predstavo o tem, 'kako bi moralo biti', pa pri tem pesniku nikoli ni(...), potem začnemo občudovati in se čuditi avtorjevi pronicljivosti, s katero se dosledno izmika pastem jezika," je o knjigi zapisala njena urednica Barbara Korun. Miroslav Mićanović se je rodil leta 1960 v Brčkem. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Objavlja pesmi, zgodbe, eseje in kritike. Tokratni izbor pesmi, izšel je v zbirki Fraktal, je poslovenil Jurij Hudolin.

PISMA DVEH DEKLET: EMA IN SAMIRA - MLADINSKI PISEMSKI ROMAN O TEŽAVAH ODRAŠČANJA

Alenka Klopčič v romanu skozi pisma prikaže življenji dveh deklet, ki prihajata iz dveh povsem različnih svetov. Zgodba o Emi in Samiri spretno prepleta osupljive podobnosti težav z družino in odraščanjem, s katerimi se spopada vsak, naj bo v begunskem taborišču ali v sodobnem urbanem okolišu razvitega sveta. Ilustratorka Marta Bartolj je zapisala, da je zgodba zelo aktualna in "da človeku misliti". Ilustracije so izdelane s tušem in svinčnikom. Nekatere ilustracije v knjigi pa imajo še nekaj "digitalnih" dopolnitev kolorita. Pri knjigi je sodeloval še oblikovalec Roman Peklaj. Trio je skušal s podrobnostmi, kot so bodeča žica in golob kot varuh, vdahniti romanu pravo "knjižno dušo", so zapisali v založbi Eko knjiga.