V ciklu Replike iz antike tokrat Ojdip in Hekaba

Ob tem je izrazila veselje, da se omenjeni cikel vedno bolj prijemlje, ter izpostavila, da jim bo pravzaprav počasi zmanjkalo svežih prevodov. V prvi sezoni so tako koncertno uprizorili Ajanta in Heleno, ki sta bila prevedena že pred nekaj leti, sedaj pa tako rekoč prehitevajo prevode, saj bosta Senekov Ojdip in Evripidova Hekaba v knjižni izdaji šele izšli pri Mohorjevi družbi.

Ojdipa je prevedel Brane Senegačnik. Kot je zapisal v gledališkem listu, je Senekov Ojdip literarnozgodovinsko v senci Sofoklovega, tudi zaradi bolj ali manj zadržanega odnosa moderne dobe do rimskega tragiškega pesništva nasploh. Sicer pa je od časov razsvetljenstva in zlasti romantike rimska - to pomeni tudi Senekova - tragedija dolgo veljala za umetniško minorno v primerjavi z grško. Izrazna ekonomija rimske tragiške dramatike je namreč veliko bolj verbalna, temelji prej na besednem slikanju zunanjih in notranjih dogodkov kot pa na učinkoviti dramaturški konstrukciji.

Zaradi te besedne ekstenzivnosti, pa tudi zato, ker nekateri opisi sugerirajo odrske dogodke in postopke, je nastalo vprašanje, ali so bile Senekove tragedije sploh namenjene uprizoritvi ali zgolj branju. Glede tega med literarnimi zgodovinarji še danes ni konsenza, kar pa, kot je dejal, ne pomeni, da ni bil Senekov Ojdip že uprizorjen v modernem času. Ivančeva je dodala, da današnji čas pravzaprav bolje razume Seneko ter to grozo in sprevrženost sveta.

Hekabo je prevedel David Movrin. Kot je zapisal, sodi Hekaba med besedila, ki jih je literarni kritik in filozof George Steiner označil za absolutne tragedije, zelo redke, ker so komajda znosne. To so umetnine, utemeljene na prepričanju, da so ljudje vsiljivci v stvarstvu in da jih čaka v njem nezasluženo, nerazumljivo in arbitrarno trpljenje. In prav igra, ki se začne sredi človeškega razdejanja po trojanski vojni z monologom duha mladega kraljeviča, ki ga je ubil in oskrunil družinski prijatelj, ter se po vrsti zverinskih zločinov konča v kakofoniji medsebojnega obtoževanja, je prepričljiva kandidatka za najtemačnejšo med ohranjenimi grškimi dramami.

Dogajanje v predstavi je po Movrinovih beseda filigranska psihološka študija človeškega značaja v krizi in krhkosti človeških razmerij, ki so njena posledica.

Replike iz antike v ljubljanski Drami pripravljajo v sodelovanju z Društvom za antične in humanistične študije Slovenije. Ojdip bo na sporedu v ponedeljek in torek, 14. in 15. novembra, obakrat ob 20. uri, Hekaba pa v sredo in četrtek, 16. in 17. novembra, prav tako ob 20. uri.