Janez Bogataj praznike zbral v knjigi Slovenija praznuje

V knjigi so zbrani raznoliki prazniki in praznični dogodki, tudi sodobne turistične prireditve, različne oblike druženja s prazničnimi razsežnostmi ter državni prazniki. Praznike je Bogataj, kot je povedal na današnji predstavitvi knjige, razdelil v šest pomenskih skupin.

V prvo je umestil praznike, ki ohranjajo kontinuiteto ali vpetost v zgodovinski razvoj, njihova današnja pojavnost, oblika, vsebina in pomen pa so le ena od številnih razvojnih oblik, različica v dolgem ali krajšem življenju. V drugo skupino spadajo vse tiste sodobne šege in navade, ki so interpretacija dediščine. Pri tretji skupini Bogataj govori o izumljanju tradicije, ko se nekaj izoblikuje v sodobnosti in se nato ohrani, pri četrti pa o sobivanju različnih kultur.

Pri praznikih, ki jih je umestil v peto skupino, gre po Bogatajevih besedah za "prevzemanje globalnih neumnosti" in vnašanje teh praznikov v naš prostor brez potrebne kritičnosti. V šesto skupino pa je umestil državne praznike, ki so po njegovem prepričanju na Slovenskem najbolj zanemarjeno področje, poleg tega ti prazniki še nimajo svoje obrednosti. Praznike dopolnjuje izbor značilnih prazničnih jedi, skupaj z navodili za pripravo, in vrsta drugih zanimivosti - zgodb, legend, posebnosti.

Za pisanje pričujoče knjige se je, kot je povedal Bogataj, odločil, ker po knjigi o prazničnem letu Slovencev Nika Kureta na tem področju nismo imeli ničesar. Kuret je sicer v svoji knjigi zbral kar najbolj popoln pregled dediščine šeg in navad v slovenskem kulturnem prostoru. Vendar pa je delo podnaslovil Starosvetne šege in navade, kar pomeni, da je zgornjo časovno mejo, s katero je omejil prikaz prazničnega dogajanja na Slovenskem, zamejil z začetkom druge svetovne vojne.

Njegova knjiga govori o sodobnem praznovanju Slovenije. Ko je razmišljal o časovnem okvirju, se je odločil, da se ta sodobnost začne s samostojno državo. Za vez s preteklostjo je poskrbel z uvodi, ki govorijo o preteklih oblikah posameznih praznikov, je še povedal.