Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic Semenj idej v Žalcu

Prireditev v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu bo združila bralce, knjižničarje in ustvarjalce. Pričela se bo z monokomedijo Jaz sem Ela, čistilka v knjižnici avtorice Irene Štusej, bibliotekarke v žalski knjižnici, v izvedbi Olge Markovič. Zbrane bosta nagovorila žalski župan Janko Kos in pesnik Ervin Fritz.

V Žalcu bodo pripravili tudi Semenj idej, na katerem bodo splošne knjižnice iz vse Slovenije predstavljale bibliopedagoške dejavnosti za vse ciljne skupine. Vrstile se bodo dejavnosti na stojnicah in delavnice za srednješolce, osnovnošolce, brezposelne, odrasle, starejše in najmlajše. S semnjem želijo širiti strokovno znanje, dobre prakse in ideje, saj je znanje vrednota, dragocen nematerialni vir, ki ga potrebuje slehernik za družbeni in osebni uspeh.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so ponosni, da slovenske splošne knjižnice tudi v teh težkih časih ostajajo priljubljen in najbolj demokratičen prostor za pridobivanje znanj, druženje, za kulturne užitke in socialno vključenost. Knjižnica bo ostala prostor, kjer se družimo, učimo in rastemo. Ponosni so tudi, da knjižnica ostaja eden redkih prostorov, ki ljudi ne ločuje po njihovem premoženju, spolu, veri, politični pripadnosti, nacionalni opredelitvi ali kateri koli drugi opredelitvi.

V Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic, ki so svojo mrežo razširile na 265 krajevnih knjižnic in izposojevališč. Danes 12 potujočih knjižnic vsak dan vozi gradivo tudi v oddaljene kraje, zapore in vasi. V letu 2010 so knjižnice svoje zbirke povečale za 553.747 enot gradiva, ki si ga je izposojalo 504.354 članov. Ti so si izposodili kar 23.604.785 enot knjižničnega gradiva. Torej je vsak četrti prebivalec Slovenije član knjižnice, vsak član pa si je v enem letu izposodil 47 enot knjižničnega gradiva, je za STA povedala predsednica sekcije za splošne knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir.

Statistične podatke o dejavnosti slovenskih splošnih knjižnic v letu 2010 je zbral Center za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je opravil tudi analizo stanja knjižnične dejavnosti po desetih knjižničnih območjih. Ta je pokazala, da absolutne vrednosti nakazujejo največjo razvitost devetih splošnih knjižnic na osrednjeslovenskem območju, relativne vrednosti pa kažejo visoko stopnjo razvitosti knjižnične dejavnosti v štirih splošnih knjižnicah na Goriškem območju.

Analiza je tudi pokazala, da je stopnja razvitosti pogojev v splošnih knjižnicah na Spodnjesavskem, Pomurskem in Štajerskem območju še pod določili standardov. Analiza torej kaže, da je nekatere socialno-ekonomske dejavnike mogoče primerjati s stopnjo razvitosti pogojev knjižnične dejavnosti, so zapisali v povzetku.

V ponedeljek, 21. novembra, bodo ob dnevu splošnih knjižnic na ministrstvu za kulturo predstavili še javnomnenjsko raziskavo, ki je pokazala, kako pomembno mesto imajo knjižnice v življenju posameznika in skupnosti. Spregovorili bodo tudi o knjižnicah kot nepogrešljivih členih v nacionalnih projektih in predstavili pomen sodelovanja knjižnic v projektu Simbioz@.