misliV Zagrebu prihodnji teden razstava mojstrov italijanske renesanse
Zagreb, 19. novembra - Tizian, Tintoretto, Veronese - veliki mojstri renesanse je naslov razstave, ki je bodo 22. novembra odprli v galeriji Klovićevi dvori v Zagrebu. Na ogled bo več kot 40 slik na platnu in lesu, ki so jih najpomembnejši italijanski renesančni slikarji 15. in 16. stoletja ustvarili za hrvaške naročnike.
Kustosi razstave so dela Giovannija in Gentileja Bellinija, Vittoreja Carpaccia, Lorenza Lotta, Jacopa Bassana, Tiziana, Paola Veroneseja, Jacopa Tintoretta in drugih umetnikov iz obdobja renesanse večinoma zbrali po cerkvah in samostanih na hrvaški obali in na otokih. Nekaj umetnin so za razstavo pridobili tudi iz drugih hrvaških galerij in muzejev ter zasebnih zbirk.
Med drugim bo moče videti Lottov Portret škofa Toma Nigrisa, ki po prepričanju umetnostnih zgodovinarjev velja za najlepši portret iz hrvaške slikarske zapuščine, sicer pa je del zbirke frančiškanskega samostana v Splitu.
Umetniška dela so nastala v obdobju med letoma 1450 in 1590, ko so italijanski umetniki slikali za hrvaške duhovnike, plemiče, trgovce, pomorce in druge premožne posameznike, in to v času, preden so jih prepoznali kot velike mojstre obdobja v katerem so živeli, so na četrtkovi novinarski konferenci v Zagrebu povedali organizatorji razstave.
Avtor razstave Radoslav Tomić je poudaril, da je dela možno razdeliti v tri skupine. V prvi so naročene slike iz delavnic italijanskih mojstrov, predvsem iz Benetk, ki po Tomićevi ocenil tudi predstavljajo najlepši del renesančnega slikarstva na Hrvaškem.
V naslednji skupini so dela, ki so jih med 17. in 19. stoletjem kupili premožnejši ljudje in so jih nato podarili cerkvi v Istri, na Kvarnerju in v Dalmaciji. V posebni skupini pa so slike, ki jih je v 19. stoletju nakupil znani škof iz Đakova v Slavoniji, Josip Juraj Strossmayer. Med slednjimi sta Carpacciev Sv. Sebastjan ali Bellinijev Sv. Avguštin in sv. Benedikt.
Osnovni kriterij pri izbiri slik za razstavo, ki bo na ogled do 22. januarja, je bila njihova lepota in zgodovinski pomen, je dejal Tomić. Direktorica Klovićevih dvorov Vesna Kusin pa je ocenila, da razstava poudarja "visoko raven kulture renesanse" na Hrvaškem ter med naročniki, ki so "znali prepoznati vrhunske umetnike".
V obsežnem razstavnem katalogu so zajeta tudi umetniška dela, ki jih zaradi njihove velikosti, niso mogli razstaviti, med njimi Tizianova Marija z otrokom, svetim Frančiškom m Asiškim, svetim Blažem in donatorjem iz leta 1520. Sliko je Tizianu naročil Lujo Gučetić iz Dubrovnika, hranijo pa jo v tamkajšnjem dominikanskem samostanu.