Pri Študentski založbi tri nove Beletrine in drugi roman "ptujske zbirke"

Po besedah urednika Mitje Čandra roman Sušna doba govori o možnosti srečevanja, stika in razhajanja dveh kultur in "vrta v globoke kroge človekove osamljenosti". Popisuje ljubezensko razmerje med 62-letno oblikovalko iz srednjeevropskega miljeja in 27-letnim Afričanom, ki je odraščal na ulici in bil žrtev številnih zlorab.

V roman se vpletajo magični realizem in fragmenti afriške politične realnost. Kot je dejala avtorica, Gabriela Babnik, jo je pri ustvarjanju pričujočega dvoglasnega romana zanimal element Medejine zgodbe. Roman se navidezno vrača v Afriko, dogajalni prostor njenega prvenca Koža iz Bombaža (2007), vendar ima več skupnega z romanom V visoki travi (2009).

Novi roman Aleša Čara O znosnosti je kronika treh generacij družine, ujete v viharje zgodovine 20. stoletja in lastne deviacije. V središču zgodb so "star Foter", kontrabantar in kontrabasist, ki med drugo svetovno vojno v štirih različnih armadah odigra štiri državne himne, in njegovih pet hčera. Fronta se skozi roman iz globalne vojne norosti preseli na intimno in družinsko raven, v brezno incesta in pedofilije.

Po Čarovih besedah sicer teh dveh besed v romanu ni najti, saj sta razumljeni skozi perspektivo ljubezni in "čistega odnosa". To problematiko je želel danes, ko pri "izvornih sosedih iz kleti lezejo človeške ribice", bolj razplastiti in jo povezati s človeško nemočjo, ki gre z roko v roki z ljubeznijo.

V romanu Varnost bralca Tomaž Kosmač in njegov avtobiografsko obarvani glavni junak popeljeta v 80. leta minulega stoletja, v svet prvih delovnih izkušenj mladega fanta, ki se odloči, da bo maturo in zagotovljeno birokratsko službo menjal za bohemsko ždenje v vratarnici, s steklenico v predalu in pisalnim strojem na mizi.

"Hodil sem na ekonomsko šolo in opazil, da sem zgrešil smer. Šel sem k Varnosti. Tam sem opazil, da delajo samo levi tipi (...) in sem se prav lepo vklopil. Hodili smo na šiht, plačali so nas, ležali smo, pili in kradli. Bilo je super in to sem pač zapisal," je resnično zgodbo predstavil Kosmač. Spremno besedo je prispeval Jan Cvitkovič.

Po besedah urednice zbirke Zapisani v Ptuj je Zdenko Kodrič eden naših najbolj drznih avtorjev, kar se tiče forme, kajti še vedno ohranja avantgardne elemente, s katerimi je začel svojo ustvarjalno pot. Kot je še dejala, je hkrati imeniten zgodbar, kar se vidi tudi v njegovem najnovejšem romanu Nebotičnik Mitra.

"Pri pisanju romana me je najbolj vznemirjala beseda nebotičnik. Ne le zaradi zgradbe besede, tj. nečesa, kar se dotika neba, temveč tudi zaradi tona, ozkih naglasov in samoglasnikov," je povedal avtor.

Glavni junak, mladi arhitekt, za natečaj občine Ptuj nariše nenavaden nebotičnik, ki stoji sredi Drave. Namesto nove harmonije med sedanjostjo in preteklostjo, ki naj bi jo nebotičnik prinesel v mesto, se zvrstijo spletke, prevare, lobiranja, hkrati pa priplavajo na dan mračne, okultne skrivnosti.