misliV NUK razstava ob 50.obletnici tržaške založbe Mladika
Ljubljana, 21. novembra - V avli Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) so ob 50-letnici delovanja tržaške založbe odprli razstavo Mladikinih 50 let. Ob odprtju je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki opravlja tekoče posle, Boštjan Žekš menil, da je 50 let doba, po kateri se da presoditi uspešnost ustanov. Mladika se je izkazala za uspešno, je poudaril.
Ljubljana, NUK.
Odprtje razstave 50 Mladikinih let, ki jo je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, NUK.
Odprtje razstave 50 Mladikinih let, ki jo je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, NUK.
Odprtje razstave 50 Mladikinih let, ki jo je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.
Ravnateljica NUK Mateja Komel Snoj.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, NUK.
Odprtje razstave 50 Mladikinih let, ki jo je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, NUK.
Odprtje razstave 50 Mladikinih let, ki jo je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, NUK.
Odprtje razstave 50 Mladikinih let, ki jo je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, NUK.
Odprtje razstave 50 Mladikinih let, ki jo je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, NUK.
Odprtje razstave 50 Mladikinih let, ki jo je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.
Avtorica razstave Nadia Roncelli.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, NUK.
Odprtje razstave 50 Mladikinih let, ki jo je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, NUK.
Odprtje razstave 50 Mladikinih let, ki jo je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.
Avtorica razstave Nadia Roncelli.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, NUK.
Odprtje razstave 50 Mladikinih let, ki jo je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, NUK.
Odprtje razstave 50 Mladikinih let, ki jo je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, NUK.
Odprtje razstave 50 Mladikinih let, ki jo je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, NUK.
Odprtje razstave 50 Mladikinih let, ki jo je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, NUK.
Odprtje razstave 50 Mladikinih let, ki jo je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
V 50 letih se je pokazalo, da v Mladiki delajo dobro, saj do leta 1991 niso prejemali pomoči niti s slovenske niti z italijanske strani, je poudaril Žekš, ki je prepričan, da je prav to založbo okrepilo. Danes je založba uspešna tako po številu naslovov kot avtorjev. "Manjšina mora tako kot država delovati na visokem nivoju", je še dejal Žekš, ki meni, da v založbi to dokazujejo izdana dela velikih avtorjev, kot so Boris Pahor, Alojz Rebula, Zorko Simčič in Miroslav Košuta.
Urednica pri založbi Nadia Roncelli je izrazila veselje, da se "založba, ki deluje na robu domovine, tokrat predstavlja v njenem središču". Spomnila je na začetke založbe, ki segajo v 50. leta minulega stoletja oziroma leto 1957, ko je v Trstu začela izhajati revija Mladika. Med pobudniki je izpostavila Jožeta Peterlina in Stanka Janežiča. Mladika je prvo knjigo - pesniško zbirko Brune Marije Pertot Moja pomlad - izdala leta 1961.
Sprva so bile knjižne izdaje zelo redke, tako je v prvih 15 delovanja izšlo le 11 naslovov. Prva večja prelomnica za založbo je bilo leto 1991, ko so prejeli finančna sredstva iz matice. Kot drugi mejnik založbe pa je Roncellijeva omenila leto 1999, ko se je Mladika osamosvojila izpod Slovenske prosvete.
Pri tržaški založbi je doslej izšlo okrog 300 naslovov, od pesniških zbirk, romanov, esejističnih in zgodovinskih del, do jezikovnih in drugih priročnikov, zbornikov, slovarjev ter otroških del. Z založbo je sodelovalo 120 avtorjev. Prvobitna skrb založbe je slovenski jezik, zato so večino del izdali v slovenščini, nekaj del pa je izšlo tudi v italijanščini, "da bi Italijanom spregovorili o slovenski prisotnosti na zamejskem območju", je poudarila urednica. V ta namen so med drugim izdali antologijo slovenskih avtorjev z naslovom Druga duša Trsta, ki jo je uredila Marija Pirjevec.
Na razstavi v NUK so v vitrinah predstavljene knjižne izdaje založbe, vse od prvih del do najnovejših knjig, posebej pa so predstavljena tudi dela velikanov slovenske besede, kot so Pahor, Rebula in Košuta.