Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

TIHI DNEVI V MIXING PARTU - HUMOREN ROMAN NORVEŠKEGA PISATELJA

Protagonista romana Tihi dnevi sta 43-letna Nina Telemann, učiteljica norveščine v srednji šoli, in leto mlajši Bror Telemann, ki je dramaturg v Narodnem gledališču. Nekega dne se z otroki odpravita na počitnice na Bavarsko, kjer si Nina v družbi otrok in gostitelja ogleduje znamenitosti, Bror pa se vse bolj zavzeto predaja hrani in sanjam o prelomni drami, ki jo bo napisal, ter o Angležinji, ki je ni nikoli srečal. Erlend Loe (1969), norveški pisatelj in scenarist, čigar humorno in satirično pisanje poznajo v skoraj 40 državah, je avtor osmih romanov in še 13 drugih, predvsem otroških knjig. Pričujoči roman, ki ga je poslovenila Marija Zlatnar Moe, je avtorjev zadnji roman. To je obenem tudi prvi Loejev roman, preveden v slovenščino.

ŽENSKA - POSTMODERNISTIČNI ROMAN NA TEMO ŽENSKE

"Ženska. Ljubi. Ženska. Sovraži". Z variacijami teh incipitov se začenja roman Ženska, ki ga je leta 1995 objavil Peter Esterhazy. Delo je sestavljeno iz 97 kratkih, fragmentnih zapisov, v katerih se avtor ukvarja z mnogoterimi platmi moško-ženskih odnosov. Delo je neke vrsta intimna izpoved, v kateri se na ravni simbolov in medbesedilnosti neizogibno pojavlja odsev velikih zgodovinskih in političnih dogodkov, obenem pa je tudi postmoderen roman, ki temelji na globokem premišljevanju erotičnega, pa tudi predsodkih o njem, je v spremni besedi zapisala Jutka Rudaš. Esterhazy velja za enega največjih sodobnih madžarskih pisateljev. Rodil se je leta 1950 kot potomec grofovske družine Esterhazijevih. Po poklicu je matematik, od leta 1979 pa živi kot svobodni umetnik. Za njegova dela so značilni številni interteksti in hiperteksti, citati, aluzije in parafraze, pastiši, a tudi močna povezava na kulturno tradicijo, kar so vse elementi postmoderne pisave. Pisateljev opus obsega več kot 35 del. Poleg pričujočega romana, ki ga je prevedla Gabriella Gaal, je v slovenskem jeziku izšel še roman Hrabalova knjiga in delo Pomožni glagoli srca: Uvod v leposlovje.

TRILCE - PESMI PERUJSKEGA POETA

Trilce velja za enega od mejnikov ne samo latinskoameriške, ampak tudi svetovne poezije 20. stoletja. Knjiga, ki jo je imel Cesar Vallejo (1892-1938) kljub poznejšim spremembam svoje poetike in svojega svetovnega nazora do smrti za svoje ključno pesniško delo, je za prevajanje izredno zahtevna, saj zahteva izumljanje še neobstoječega jezika. Vallejo spregovori s potujitvijo v odnosu do lastne govorice. S strastjo in bolečino tematizira mehanizme dominacije in nasilja, ki se vzpostavljajo v subjektovi vpetosti v socialne odnose prek simbolov in konvencij, in pri tem združi skrajno intimnost s sporočilom o kolektivni emancipaciji. Prevod Miklavža Komelja je nastajal nekaj let. Dvojezična izdaja - s španskim izvirnikom ob slovenskem prevodu - je opremljena z opombami in spremno Komeljevo študijo. V slovenskem prevodu je leta 1993 izšla pesniška zbirka pod naslovom Cesar Vallejo, lani pa so izšle še avtorjeve Pesmi človeka: Pesmi iz zapuščine.

PODOBA MESTA - POGLED NA MESTO, KOT GA JE VIDEL AMERIŠKI URBANISTIČNI NAČRTOVALEC

Bistvo Lyncheve podobe mesta je osrednja metodološka novost, ki v urbanistične analize vnaša vizualno čutno zaznavanje oziroma percepcijo mestne podobe kot korak k njenemu dojemanju in uživanju. S terenskimi raziskavami so bile metode in tehnike naravnane na t.i. mentalne karte. Smisel raziskovalnega podviga je bil v tem, da so mentalne karte risali anketirani laiki, seveda s pomočjo vnaprej izbranega sistema notacije oziroma dogovora o izboru relevantnih strukturnih prvin mestne podobe. S tem je Lynch že pred pol stoletja "detroniziral" funkcionalistični in idealistični urbanizem, je v spremni besedi zapisal Vladimir Braco Mušič. Za prevod dela je poskrbela Mija Peklenik. Kevin Lynch (1918-1984) je bil ameriški urbanistični načrtovalec in avtor številnih del na to temo. Leta 1963 je postal redni profesor na inštitutu MIT (Massachusetts Institute of Technology). Vzpon v zahtevnem akademskem svetu gre pripisati prav raziskovalnemu delu, ki je utelešeno v knjigi Podoba mesta.