EPK 2012 26.11.2011 10:00

Večina umetniških presežkov EPK v Mariboru

pripravila Andreja Seršen Dobaj

Maribor, 26. novembra - V Mariboru, ki je nosilec projekta evropske prestolnice kulture, se bo prihodnje leto zvrstilo 238 projektov v skupni vrednosti 8,5 milijona evrov. Mednje sodijo vrhunci iz vseh štirih programskih sklopov EPK ter večina mednarodnih in univerzinih projektov.

Maribor, pred mariborsko tržnico. Nova prizorišča za EPK. Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA Arhiv STA

Maribor, pred mariborsko tržnico.
Nova prizorišča za EPK.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Arhiv STA

Finančno najtežji projekt v tem mestu je Festival Maribor ob koncu poletja, ki pod umetniškim vodstvom Richarda Tognettija orje nove ledine na področju klasične glasbe. V treh letih bo z naslova EPK prejel 1,1 milijona evrov, od tega prihodnje leto nekaj manj kot 300.000.

Na tako imenovanem Odru med nebom in zemljo, za katerega so na zavodu Maribor 2012 dali na stran nekaj več kot 800.000 evrov, bodo gostovale raznolike tuje predstave, od cirkusa, kabareta, striptiza in akrobatike do japonskega tradicionalnega gledališča, predstave s konji in svetovne premiere mojstra sodobnega gledališča Jana Fabra.

Februarja bo v Mariboru gostovala opera Mandragola v izvedbi srbskega Madleaniuma, marca Ivo Pogorelić z orkestrom Zagrebške filharmonije in dirigentom Dmitrijem Kitajenkom, maja pa ruski orkester Osipov z ljudsko glasbo. V okviru mednarodnega festivala vina in mode naj bi v mesto ob Dravi pripeljali tudi priznana imena kitarske glasbe.

Finančno zelo zajeten je s 500.000 evri tudi projekt Dvanajst, v okviru katerega bo Maribor vsak mesec gostil eno od vodilnih osebnosti na svojem področju. Napovedani so Charles Simic, Boris Groys, Laurie Anderson, Goran Bregović, Tzvetan Todorov, Gari Kasparov, Mario Vargas Llosa in Peter Zumthor.

Tudi na drugih umetniških področjih bo veliko mednarodnih projektov. Skupina Betontanc bo z duetom Silence in japonskim multimedijskim kolektivom izvedla Avdicijo za življenje, plesalci zasedbe En Knap in mednarodnega kolektiva Superamas se bodo poigrali s pojmom kultne osebnosti.

Mariborski balet z Edwardom Clugom bo "uplesnil" glasbo Igorja Stravinskega, solisti ljubljanske glasbene akademije bodo pripravili opero Orfej in predstavitev slovenske komorne tradicije, režiser Dušan Jovanović pa postavil modno revijo že pokojnih svetovnih ikon.

Modno obarvana bosta še krstna izvedba slovenskih Dnevov mode ter modno-oblikovalski projekt Radar. Arhitekti iz različnih držav bodo ustvarjali vizijo Maribora čez sto let, lutkovno gledališče bo gostilo klovne iz vseh dežel.

SLG Celje bo gostovalo s predstavo Muhe, ljubljanska Drama s predstavo o vzponu Adolfa Hitlerja. SNG Maribor bo uprizorilo Jančarjev Veliki briljantni valček, mariborska in ljubljanska opera pa skupaj otvoritvene Črne maske Marija Kogoja, ki bodo z naslova EPK prejele 300.000 evrov.

Svoj delež bo dobil tudi razvpiti mariborski režiser Tomaž Pandur, ki je v sodelovanju s HNK Zagreb postavil na oder Tolstojevo Vojno in mir. Zanjo bodo v zavodu Maribor 2012 odšteli nekaj več kot 177.000 evrov.

Med večjimi prejemniki sofinancerskih sredstev je še ekipa Karmine Šilec, ki za EPK pripravlja koncert Placebo ter festival novoglasbenega gledališča Choregie. Skupno se bo na njihov račun v treh letih steklo 413.000 evrov.

Veliko se bo dogajalo na filmskem področju. V okviru EPK bodo v Mariboru posneli mednarodni filmski Omnibus ter dokumentarne portrete Karpa Godine, Draga Jančarja, Bruna Hartmana in Zlatka Zahoviča. Prikazali bodo digitalno restavrirano kopijo filmske klasike Metropolis in premiero filma Šanghaj režiserja Marka Naberšnika.

Na področju vizualne umetnosti bosta finančno najbolj zahtevna razstava risb iz britanske Tate (250.000 evrov) ter gostovanje nemško-nizozemskega umetnika Ulayja, ki ustvarja z vodo (180.000 evrov). Gostovala bo še nemška umetnica Rebecca Horn, znana po modifikacijah telesa, na ogled pa bodo tudi predstavitve evropskih grafik in stripa 20. stoletja, fotografij Guyja Delahayja, arhitekturnih podvigov nekdanje Jugoslavije, skupnega projekta Oskarja Kogoja in Nenada Fabijanića, najnovejše stvaritve Marka Jakšeta ter umetnosti na "nano ravni".

Od že uveljavljenih festivalov so z nadgradnjo v programu EPK prisotni Borštnikovo srečanje, Lent, Magdalena, Festine, Choregie, Poletni lutkovni pristan, Prestopi, Dokma, Stoptrik, Etnika, Romano Čhon, Garage Explosion, Maribum, No Border Jam, Takadimi, Animateka, Drugajanje, Performa, Špasfest in MFRU.

Podprli bodo tudi že postavljeno Sobo za goste, Mednarodni orkester Maribor, mednarodno zborovsko tekmovanje, orkestrski cikel Narodnega doma, Spekter zvoka v dvorcu Betnava, slovensko-hrvaški Mars festival, neposredne prenose Metropolitanske opere, Evropski pesniški turnir, projekte Plesne izbe Maribor, Udarnika in Kible ter simfonični cikel SNG Maribor, ki bo med drugim vseboval izvirno sodelovanje simfonikov z didžejem Umekom.

V letu 2012 napovedujejo tudi "nastop glasbenih zvezd svetovnega formata", a imen še ne izdajo. Neuradno se omenja zasedbi Prodigy in Chemical Brothers.

Težave prirediteljem predstavljajo prizorišča. Mariborska občina je za umetniške vrhunce EPK napovedovala izgradnjo novega kulturnega središča po zamisli Tomaža Pandurja, a ideje, predvsem zaradi finančne zagate, ni uspela pravočasno uresničiti. Nato je svoja prizadevanja usmerila v preureditev hale v nekdanji tovarni TVT Boris Kidrič, a tudi za ta projekt ni uspela zbrati denarja.

Tako so bili na zavodu Maribor 2012 prisiljeni poiskati rešitve v že obstoječih lokacijah. Po besedah programskega direktorja Mitje Čandra bodo uporabili vse razpoložljive objekte, od SNG Maribor, lutkovnega gledališča, Dvorane Tabor in Festivalne dvorane Lent do hipodroma v Kamnici. "Je pa gotovo škoda, da ne bomo kot mesto dobili takšne zgodbe, ki bi na konkretni in simbolni ravni predstavljala revitalizacijo bivšega industrijskega dela mesta, kot je to primer pri drugih EPK," je prepričan Čander.

V izjavi za STA je tudi zavrnil kritike partnerskih mest, da se v EPK, v katerem sodeluje skupno šest mest, daje preveč poudarka Mariboru. "V zadnjem letu smo zelo veliko naredili na tem, da bi povezali partnerska mesta," je dejal Čander, a obenem poudaril, da je Maribor nosilec projekta EPK in mu zato pritiče večji obseg projektov. "Maribor ni zgolj eno od partnerskih mest, kar je poudarila tudi Evropska komisija, ki je izrazito odgovornost za celotno zgodbo pripisala Mariboru."

Dejstvo je tudi, da lahko mesta črpajo iz skupne blagajne delež denarja, ki je skladen z njihovim vložkom. V skladu z dogovorom z začetka tega leta na Maribor pade 55-odstotni delež, preostalo pa na Ptuj, Velenje, Novo mesto, Slovenj Gradec in Mursko Soboto.