EPK 2012 26.11.2011 10:00

V Mariboru veliko poudarka tudi na oživitvi mesta in ekologiji

pripravila Andreja Seršen Dobaj

Maribor, 26. novembra - Poleg vrhunskih umetniških dogodkov se bo v okviru evropske prestolnice kulture prihodnje leto v Mariboru zvrstila še množica drugih dogodkov. Večina jih je namenjena reanimaciji mestnega jedra, spet drugi pa posegajo na področje ekologije in socialnih zadev. Vsem je skupen cilj, da se izboljša kakovost življenja v mestu.

Maribor. Trg Leona Štuklja v Mariboru. Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA Arhiv STA

Maribor.
Trg Leona Štuklja v Mariboru.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Arhiv STA

Maribor. Trg Leona Štuklja v Mariboru. Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA Arhiv STA

Maribor.
Trg Leona Štuklja v Mariboru.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Arhiv STA

Maribor. Trg Leona Štuklja v Mariboru. Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA Arhiv STA

Maribor.
Trg Leona Štuklja v Mariboru.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Arhiv STA

Okoli 150 projektov, vključenih v programski sklop Ključi mesta, naj bi po navedbah prirediteljev pognalo svežo kri v območje znotraj obzidja srednjeveškega Maribora in spremenilo mestni utrip s programskimi, arhitekturnimi in vsebinskimi posegi.

Večina dogodkov bo tekla skozi vse leto, zajemajo pa zanimive posege v prostor, kot so osvetlitev nekdanjega obzidja in označitev glavnih prizorišč EPK z baloni. Prazne izložbe in lokale bodo napolnili z uličnim stripom in drugimi umetniškimi vsebinami, umetelno bodo obdelali mestne klopi ter odprli Mestno izpovednico, kjer si bodo Mariborčani lahko olajšali svojo dušo.

Na trgih bodo postavili ledene "zidove objokovanja" in "intimni" paviljon, uredili bodo Cvetlično ulico, v praznih garažah bodo razstavljali likovna dela. Na stari avtobusni postaji bosta zaživela Alternativna mladinska soba in kiosk, kjer bodo zbirali stare slovenske izdelke. Na eni od fasad bodo skupaj z meščani izdelali mozaik, spet druge bodo obdelali grafitarji.

Na prevečkrat zapostavljeni Koroški cesti bodo uredili galerijo ljubiteljske umetnosti in intermedijski produkcijski center, še bolj bodo zaživela dvorišča. Ponovno bodo obudili tudi stavbo nekdanjega casinoja na Glavnem trgu, kjer bodo imeli regionalni knjižni sejem ter več zgodovinskih razstav.

V banki bodo razstavili izdelke slovenskih oblikovalcev nakita, v čajnici unikatne čajnike in skodelice, uporabili bodo tudi stari frizerski salon. Z instalacijo bodo poskušali oživeti propadajoči Žički dvor, postavili bodo olajševalnike za pse, odvržene žvečilke pa bodo prebarvali s svetlečo barvo, da se bodo svetile kot zvezdice. Na Starem mostu bo zvočna instalacija deroče reke, na trikotni jasi na Pohorju bodo ustvarili umetni oblak.

V Koloseju bo deloval Klub 2012, v klubu KGB bo vse leto kabarejski program, na turističnem vlakcu stand-up. Čez poletje bo na ulicah Maribora ciklus folklornih dogodkov in postavljenih bo več odrov, kjer bodo predstavljali različne vrste glasbe. Med njimi je tudi Županov oder z glasbeniki iz pobratenih mest.

Ena osrednjih osebnosti EPK v Mariboru bo pisatelj Drago Jančar. Multimedijski projekt Severni sij vzpostavlja osem lokacij v mestu, prepoznavnih iz Jančarjevih del, na katerih bo pisatelj osebno predstavljal svoja dela in gostil mednarodno sloveča literarna imena. Trafika pri Starem mostu bo postala njegova pisarna, ponatisnili bodo njegov roman.

V zgodovino mesta bodo posegli z znanstvenimi simpoziji in razstavami. Eden največjih projektov je Evropa v muzeju, muzej v Evropi s prikazom pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačilne kulture od 16. stoletja do danes. Postavili bodo informativne table in začeli izvajati vodene oglede po okoliških arheoloških najdiščih ter izdelali virtualni vodnik po Mariboru. Na pokopališču Dobrava bodo junija odprli spominski park na temo vojnih grobišč. V sinagogi bodo razstavili izjemno versko knjigo Hagado.

Veliko bo tudi manjših gledaliških dogodkov. Med njimi so performans na temo umetne oploditve, po čemer slovi UKC Maribor, ter dve predstavi po besedilih Toneta Partljiča na temo priseljevanja Primorcev na Štajersko ter življenja na Lentu v prejšnjem stoletju. Z brezposelnimi bodo pripravili družbeno angažirano predstavo, ki prvič v Sloveniji premika odrsko umetnost med delavce, ter izdelali tekstilno prostorsko inštalacijo.

Gledališke vsebine bodo tudi v UKC Maribor, Radio City bo predstavil zbirko starih radijskih sprejemnikov in sestavil največji zbor v Mariboru, Večer bo izvajal javne pogovore vidnih Mariborčanov. Oktobra bo izveden akustični vikend, ko bo v mariborskih lokalih nastopalo 40 uveljavljenih slovenskih pop in rock skupin. Romski vikend bo na 30 prizoriščih predstavil romsko glasbo. Aprila bodo lajnarski dnevi.

Da bi se čim bolj približali "malemu človeku", so posneli že več epizod humoristične serije Hišnik Maribora, nameravajo pa še izdelati film Marpurgi o Judih v srednjeveškem Mariboru, portret pripadnikov različnih mariborskih subkultur, dokumentarec o zgodovini Maribora ter revijo slovenskega dokumentarnega filma.

V okviru EPK bo izšlo tudi več knjig. Med drugim bodo izdali strip o nekdanjem mariborskem policistu Igorju Kenku, leksikon mariborske kulture in družbe, zbornik literarnih zapisov o Mariboru, serijo otroških slikanic, ki se dogajajo v Mariboru, ter vodnik po Mariboru za otroke in vodnik po EPK 2012.

V Literarni hiši se bodo skoraj vsak dan vrstili literarni dogodki, na nenavadnih lokacijah bodo recitirali dela slovenskih literatov, predstavili bodo literaturo manjšin v Sloveniji in slovenskih manjšin v zamejstvu ter evropske pravljice.

V mariborskih vrtcih in osnovnih šolah so že pričeli oblikovati glinene hiške in grafike županove hiše, ki jih bodo razstavili po mestu. Na eni od šol bodo sestavili otroški pevski zbor EPK, na ostale bodo pripeljali priznane umetnike, gimnazijci bodo izvajali kratke gledališke intervencije v prostor, konec junija bo povorka ogromnih lutk po motivih slikanic Lile Prap. Na Dravskem nabrežju bodo postavili splavarska igrala, več umetnikov bo obdelalo vrtne palčke, veliko pa bo tudi dogodkov na temo šaha, saj bo v Mariboru novembra svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo.

Nekoliko bolj resna je vsebina programskega sklopa Urbane brazde, ki se je usmeril v socialo in ekologijo. V mestu naj bi zaživela Center alternativne in avtonomne produkcije ter Semenska knjižnica, katerih glavni namen je ohranitev biotske raznovrstnosti in trajnostna lokalna preskrba. Prav tako bodo urejali urbane vrtove in kolesarske poti ter z različnimi dogodki poskušali k soustvarjanju utripa mesta pritegniti marginalizirane skupine, kot so Romi in brezdomci.

Ves program EPK bo povezoval programski sklop Življenje na dotik. Ta bo prenašal "prestolniško" dogajanje prek spleta na globalno raven, hkrati pa bo nudil prostor za refleksijo na različne teme. Ta sklop že več mesecev aktivno deluje, zaenkrat predvsem s prispevki avtorjev iz Jugovzhodne Evrope, v prihodnjem letu pa naj bi objavljali prispevke iz vse Evrope.