Slovenija 25.11.2011 14:39

Zgodba o rojstvu MSUM kot zgodba o rojstvu sodobnosti

Ljubljana, 25. novembra - V kulturni četrti na Metelkovi bo v soboto vrata odprl Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), ki je bil ustanovljen kot enota ljubljanske Moderne galerije. Kot je na današnji novinarski konferenci dejala direktorica galerije Zdenka Badovinac, je "zgodba o rojstvu MSUM zgodba o rojstvu sodobnosti, ki pa jo razumejo kot zelo kompleksen pojem".

Ljubljana, MSUM.
Novinarska konferenca pred odprtjem Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi.
Kustos Igor Španjel, arhitekt Samo Groleger, direktorica Muzeja sodobnih umetnosti Zdenka Badovinac, predsednik sveta zavoda Maribor 2012 Jožef Školč, kustodinja Bojana Piškur in umetnica Apolonija Šušteršič.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Novinarska konferenca pred odprtjem Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi.
Direktor MuHKA Bart De Baere, direktorica Muzeja sodobnih umetnosti Zdenka Badovinac, svetovalec Viktor Misiano, predstavnik donacije Anton Vidolke in direktor MACBE Bartomeu Mari.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Novinarska konferenca pred odprtjem Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi.
Direktor MACBE Bartomeu Mari.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Novinarska konferenca pred odprtjem Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi.
Direktor MuHKA Bart De Baere.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Novinarska konferenca pred odprtjem Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi.
Predstavnik donacije Anton Vidolke.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Novinarska konferenca pred odprtjem Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi.
Svetovalec Viktor Misiano.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Novinarska konferenca pred odprtjem Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Novinarska konferenca pred odprtjem Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi.
Direktorica Muzeja sodobnih umetnosti Zdenka Badovinac.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Novinarska konferenca pred odprtjem Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi.
Predsednik sveta zavoda Maribor 2012 Jožef Školč.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Novinarska konferenca pred odprtjem Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi.
Direktorica Muzeja sodobnih umetnosti Zdenka Badovinac.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Novinarska konferenca pred odprtjem Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi.
Kustos Igor Španjel.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Novinarska konferenca pred odprtjem Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi.
Arhitekt Samo Groleger.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Novinarska konferenca pred odprtjem Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi.
Kustosinja Bojana Piškur.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Novinarska konferenca pred odprtjem Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi.
Umetnica Apolonija Šušteršič.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Razstava v Muzeju sodobne umetnosti.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Razstava v Muzeju sodobne umetnosti.
Globus, ljudje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Razstava v Muzeju sodobne umetnosti.
Stol.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Razstava v Muzeju sodobne umetnosti.
Plakat, Lenin, Coca-cola.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Razstava v Muzeju sodobne umetnosti.
kruh, moka, grozdje, olje, vino, vrtnica.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Razstava v Muzeju sodobne umetnosti.
Maketa, lutke, ljudje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, MSUM.
Razstava v Muzeju sodobne umetnosti.
Foto: Tamino Petelinšek/STA



Sodobnost, kot jo interpretirajo v MSMU, ima dva začetka: idejnega v 60. letih minulega stoletja, ko se je oblikovala večina estetskih konceptov, ki zanimajo umetnike danes, in kronološkega na začetku 90. let, ki jih je zaznamoval padec komunističnih režimov, konec Jugoslavije in nekaterih drugih večnacionalnih držav, pospešeni proces digitalizacije in vse širša uporaba digitalne tehnologij, je pojasnila Badovinčeva.

Novi muzej bo vrata odprl z razstavama Sedanjost in prisotnost ter Muzej afektov. Na prvi bo predstavljen izbor del iz zbirke Arteast 2000+ ter nacionalne zbirke Moderne galerije in MSUM, druga pa je nastala v okviru mednarodnega projekta Internacionala.

Večino del za mednarodno zbirko Arteast 2000+ so v Moderni galeriji odkupili že leta 2000, ko vzhodnoevropski umetniki še niso bili vključeni v mednarodni trg. Ta dela so v zadnjem desetletju veliko pridobila na vrednosti, ob odprtju pa se lahko pohvalimo tudi z donacijami sicer "dragih" umetnikov, kot je Dan Perjovschi, ki je doniral stensko risbo, je poudarila Bodovinčeva.

Viktor Misiano, eden od svetovalcev pri oblikovanju zbirke Arteast 2000+, je izpostavil, da je bila Moderna galerija v času, ko je začela oblikovati zbirko Arteast 2000+, izjema v evropskem prostoru, ki je bil tedaj usmerjen na Zahod. Z zavestno odločitvijo, da se obrne na Vzhod, je ustvarila fantastično zbirko in tako tudi z zvezami, ki jih je vzpostavila, postala referenčna institucija za umetnost Vzhodne Evrope v postkomunističnem obdobju v Evropi.

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Jožef Školč je poudaril, da stavba MSUM ni zadnja na Metelkovi, ki jo je ministrstvo prenovilo. Na prenovo čaka še stavba na št. 6, ki jo zaseda neinstitucionalna kultura. Sicer pa je ministrstvo na območju Metelkove, kjer že delujeta tudi Slovenski etnografski muzej in Narodni muzej Slovenije, pripravljajo pa se tudi na odprtje vratarnice, prenovilo slabih 14.000 kvadratnih metrov površin.

MSUM je prostore dobil v nekdanji vojašnici JLA. Načrte za prenovo in povečanje stavbe je izdelal arhitekturni biro Groleger arhitekti. Kot je povedal Samo Groleger, so novi muzej zasnovali na treh izhodiščih: ohranili so karakter obstoječega objekta in mu dodali lahkotno novo strukturo, v tlorisu niso oblikovali linearnega muzejskega prostora, ampak naključne kapsule, poleg tega so veliko delali na individualizaciji novega prostora.

Pri snovanju razstave Sedanjost in prisotnost sta poleg Badovinčeve sodelovala še kustosa Moderne galerije Bojana Piškur in Igor Španjol. Koncept razstave se vrti okoli različnih oblik časa, ki osvobaja, in časa, ki zasužnjuje, so zapisali v galeriji.

Razstavo Muzej afektov sta pripravila kustosa Bart de Baere in Bartolomeu Mari skupaj z Bojano Piškur, Leen De Backer in Tereso Grandas. Kot je povedala Piškurjeva, glavni poudarek razstave ni na formalnem razvrščanju del ali njihovem umeščanju v polju kulture niti na primerjalni analizi med njimi, temveč na ideji afektov. Afektivno moč razumejo kot resonanco z umetniškimi deli, pri tem pa umetnine postanejo dogodki različnih intenzivnosti, ki pustijo sledove v prostoru in času ter predvsem v naših telesih in zavedanju. Razstava bo na ogled do 29. januarja prihodnje leto.