EPK 2012 3.12.2011 10:00

Mariborska univerza eden od stebrov EPK

pripravila Andreja Seršen Dobaj

Maribor, 3. decembra - Enega od stebrov EPK 2012 predstavlja Univerza v Mariboru, ki igra pomembno povezovalno vlogo. V prvi vrsti naj bi povezala umetnost z znanostjo, hkrati pa s svojimi 32 projekti, vrednimi nekaj manj kot 400.000 evrov, povezuje vseh šest sodelujočih mest.

Hoče. Logotip Univerze v Mariboru. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Hoče.
Logotip Univerze v Mariboru.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Projekti univerze bodo potekali pod okriljem razvojnega raziskovalnega in umetniškega središča RAZ:UM, ki bo zaživel v letu 2012 kot podpora znanstvenemu in umetniškemu raziskovanju na mariborski univerzi. Imel bo dve središči, eno v prostorih nekdanje univerzitetne prodajalne v stavbi rektorata, drugo pa se bo selilo po mestu.

Med glavnimi projekti je serija predavanj Ideje izven škatle, ki sicer potekajo že od leta 2010. V okviru EPK bodo predavali različni strokovnjaki na temo kulture bivanja, vrhunec pa naj bi dosegli z majsko konferenco mednarodno priznanih gostov z različnih področjih. Rektor univerze Danijel Rebolj je prepričan, da bo ta dogodek eden od vrhuncev EPK.

Na Glavnem trgu bo zaživela Hiša znanosti, katere namen je predstavitev znanstvenih dosežkov širši javnosti, tudi najmlajšim. Tam bodo študenti postavili virtualni model mesta, po vseh ulicah pa se bodo skozi vse leto sprehajali tako imenovani Sreče-valci, ki bodo mimoidoče presenečali z nasmehi in objemi.

Pomembno vlogo bo odigrala Univerzitetna knjižnica Maribor. V okviru EPK želijo vzpostaviti nočno čitalnico ter pripraviti serijo filmskih predstavitev glavnih znamenitosti in osebnosti severovzhodne Štajerske, javno odprtje rokopisov regionalnega značaja, razstavo o življenju v Mariboru rojenega admirala Wilhelma von Tegetthoffa in literarne večere s prejemniki Glazerjevih nagrad kot osrednjih mariborskih priznanj za dosežke v kulturi.

Med fakultetami je ena najbolj dejavnih filozofska fakulteta, ki bo za EPK pripravila mednarodno konferenco o frazeologiji, simpozija o britanskem dramatiku Haroldu Pinterju in evropski umetnosti okoli leta 1400 ter obsežno predstavitev japonske kulture.

Študenti pedagoške fakultete bodo poskrbeli za več posegov v prostor, med drugim bodo poslikali dolgočasne betonske stene blokovskega koridorja v središču mesta. Za pokušino so že lani in letos pripravili projekt Literatura na cesti, v okviru katerega na različnih lokacijah berejo dela slovenskih literatov.

Fakulteta za gradbeništvo bo vzpostavila Hišo arhitekture s ciljem promocije sodobne arhitekture ter za en dan spremenila Slomškov trg v javno tribuno. Študenti umetnosti in arhitekture bodo izdelali koncepte za intervencije na Dravi, prenovili deset lokalov v starem mestnem jedru in v sodelovanju s šolarji identificirali "prostore igre" v mestu.

Ekonomsko-poslovna fakulteta bo izvedla konferenco na temo povezovanja umetnosti z gospodarstvom, fakulteta za strojništvo festival o prenosu umetnin iz digitalne v materialno obliko. Študentje fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko bodo vzpostavili prostor za kreativno delovanje študentov, imenovan ŠOK - oaza kulture.

Po besedah glavne producentke EPK Alme Čaušević igra univerza zelo pomembno vlogo povezovanja vseh šestih sodelujočih mest. Najbolj je to vidno v projektu Okno v EPK, ki je s 60.000 evri finančno najvišje ocenjen projekt univerze. Gre za instalacijo, s katero bodo digitalno povezali različna prizorišča EPK.

Kot pojasnjuje koordinator univerze za projekte EPK, arhitekt Uroš Lobnik, so glavni projekti univerze zasnovani tako, da se bodo nadaljevali tudi po letu 2012. To naj bi veljalo tudi za RAZ:UM, ki bi ga v prihodnje radi postavili v osrčje načrtovanega znanstvenega parka.

Slednjega načrtujejo na območju nekdanje tovarne TVT Boris Kidrič, zato je univerza upala, da bi organizatorjem EPK uspelo pridobiti to lokacijo za osrednje prizorišče programskega sklopa Terminal 12. A občina za to ni uspela pridobiti sredstev.

Univerza se je celostno vključila v priprave na EPK šele maja letos, ko je vodstvo prevzel novi rektor Danijel Rebolj, medtem ko so se prej vključevale le posamezne fakultete. Rebolj je že v svoji kandidaturi za rektorja izpostavil pomen kulture in umetnosti kot gonili človekovega razvoja ter med drugim napovedal ustanovitev akademije za umetnost ter vzpostavitev znanstvenega parka, ki bi med drugim pokrival tudi umetniško področje.

Prav tako se je pritoževal nad po njegovem mnenju preveliko zaprtostjo in ločenostjo univerze od preostalih segmentov mesta ter napovedal večjo odzivnost univerze na dogodke "v mestu, državi in svetu". Vse te napovedi je začel uresničevati v okviru EPK.

Eden od projektov univerze za EPK je tako projekt Umetnost: Zdaj, ki naj bi deloval kot torišče sodobne umetnosti na Štajerskem in oporna točka za akademijo za umetnosti, ki naj bi vrata odprla jeseni 2012. Ta naj bi bila v prostorih, ki jih sedaj zaseda Umetnostna galerija Maribor.

Projekte univerze v okviru EPK ocenjujejo na vrednost med 350.000 in 400.000 evri. V tem delu programa EPK so pričakovali sredstva z drugih ministrstev, ne le kulturnega, saj ti projekti posegajo na področja šolstva, znanosti, tehnologije in podobno. Država jim teh sredstev ni zagotovila.