Nina Peče za STA: Digitalizacija se bo zgodila čez noč

Nina Peče je diplomirana kulturologinja. Več let se je ukvarjala s kulturnim menedžmentom na področju glasbene dejavnosti. Kasneje je postala direktorica Zavoda Otok in mednarodnega filmskega festivala Kino Otok. Kot samostojna kulturna producentka se je pridružila organizaciji ključnih filmskih festivalov v Sloveniji, med njimi so Liffe, Festival slovenskega filma, Animateka in Festival evropskega filma.

Kot strokovnjakinja je bila povabljena k organizaciji mednarodnih festivalov v Karlovyh Varyh in Rotterdamu, kot članica žirije pa je sodelovala na festivalih v avstrijskem Freistadtu, v Splitu ter v okviru žirije Europa Cinemas Label na filmskem festivalu v Cannesu. Leta 2008 je bila imenovana za direktorico javnega zavoda Kinodvor v Ljubljani.

Koen Van Daele in Petra Slatinšek, ki v Kinodvoru skrbita za program, sta bila njena sodelavca že na Kino Otoku, potem so se pridružili še ostali. Po njenih besedah so rezultati v največjem delu utemeljeni na ekipi in to je dalo začetnim in najtežjim Kinodvorovim korakom poseben zagon.

Ob odprtju Kinodvora leta 2008 je sofinancer MOL pričakoval 50.000 gledalcev. To številko ste že prvo leto presegli, v sezoni 2009/10 ste imeli približno 77.000 gledalcev, letos do avgusta 55.000. Kakšen obisk pričakujete do konca leta? Septembra so bile razprodane projekcije Malickovega filma Drevo življenja.

Drevo življenja je bil za Kinodvor prelomna točka, saj je bil prvi film, ki je na spored prišel sočasno kot drugod po svetu, ni ga bilo mogoče naložiti z interneta. V prvih petih tednih smo s 7.139 gledalci celo presegli rezultate v multipleksih na Hrvaškem, kjer so nas kasneje prehiteli, saj je film še vedno na sporedu. Do sredine novembra smo v Kinodvoru pri številki okoli 80.000 gledalcev. Glede na to, da decembra na spored prihajajo Animateka in dva zelo močna filma, Ozonova Gospodinja s Catherine Deneuve in Trierjeva Melanholija, bo obisk zopet nad pričakovanji.

Glavno omejitev verjetno predstavlja število sedežev?

Mala dvorana ima 21 sedežev, velika pa 197. Danes je ponudba kakovostnih filmov večja, kot so zmogljivosti kina, sploh če upoštevamo še status Kinodvora kot živahnega festivalskega in kulturnega središča.

Že leta 2009 ste bili po številu gledalcev na platno na drugem mestu za ljubljanskim Kolosejem.

Ohranjamo in stopnjujemo to kondicijo, vendar pa ne gre pričakovati, da bi se mestni kino z enim platnom lahko meril s komercialnim multipleksom. Povečan obisk v Kinodvoru gre tudi na račun čedalje večje in zanimivejše ponudbe kakovostnih filmov, kar je gotovo rezultat dobrega sodelovanja z distributerji. Če smo imeli prvo leto v ponudbi 20 filmov, jih imamo letos preko 80. Ni si težko predstavljati, za kakšen pritisk gre: odločitve o tem, kdaj in koliko časa bodo filmi na sporedu; zamujanje z aktualnostjo ponudbe zaradi dolgotrajnih mlinov javnega sofinanciranja distribucije filmov ali čakanje na morebitne nagrade.

Kako razvejana je v Sloveniji mreža art kinematografov?

Art kino mreža Slovenije šteje trenutno 25 art kinematografov oziroma prikazovalcev, ki so od leta 2010 formalno združeni, da bi enotno zastopali določene cilje in interese na področju prikazovanja kakovostnih filmov s poudarkom na razvijanju programov filmske vzgoje in digitalizaciji art kinematografov. To, da se je Art kino mreža rehabilitirala, naj bi spodbujalo distributerje, da se lažje odločajo za filme, ki imajo potencial v mestnih kinih. Vendar pa so rezultati oziroma obisk teh kinov po Sloveniji še vedno prešibki v primerjavi s komercialno mrežo.

Kakšno podporo s strani občin imajo drugi kinematografi v mreži?

Vsaka občina oziroma ustanovitelj bi moral razumeti podporo takšnim kinom kot vstopnico za razvoj mestne kulture, vendar je situacija od kina do kina drugačna. Ob ustanovitvi Kinodvora je bilo sklenjeno, da MOL financira šest zaposlenih, del programskih in materialnih stroškov, v preteklih letih pa je bilo potrebnih tudi nekaj investicij v novo opremo in prenovo prostora. Letos smo v Kinodvoru z lastnimi sredstvi in brez državne podpore kupili digitalni projektor, čeprav smo si že od leta 2009 skupaj z Art kino mrežo prizadevali za vzpostavitev nacionalnega modela sofinanciranja digitalizacije kinematografov v Sloveniji. Kljub temu upam, da bo do realizacije prišlo prihodnje leto.

Kot opozarjate, je digitalizacija nujna.

Še pred dvema letoma se s tem vprašanjem na nacionalni ravni ni ukvarjal skoraj nihče, čeprav se v svetu tranzicija odvija že dobro desetletje. Toda bliža se trenutek, ko se bo prehod zgodil čez noč, iz velikih filmskih studiev prihajajo opozorila, da bodo v začetku letu 2013 prekinili z distribucijo na 35-milimetrskem traku, zadnje številke filmskih revij, tako Cahiers du Cinema, se že poslavljajo od njega z naslovnicami "Adieu 35", Nizozemci ukinjajo prikazovanje s filmskih kopij. Dejstvo je, da nekega dne na trgu ne bo več dostopnega programa in kinematografi bodo svoja vrata zaprli čez noč.

Kinodvor je trenutno edini digitalni kino v mreži.

Digitalizacijo je najbolj smotrno izvajati čimbolj enotno. Odstopanja niso dobra ne z ekonomskega ne z vidika dostopnosti programa. Poslanstvo kinematografov, ki delujemo v javnem interesu, je, da zagotavljamo dostopnost in raznolikost kakovostnega filmskega programa. Ob tem se moramo odzivati na potrebe, ki jih pred nas postavlja stroka. Dolgoročno gledano prinaša digitalna distribucija tudi zmanjševanje stroškov in boljšo zaščito filmov pred zlorabami. Stroški prehoda so nedvomno večji od ekonomske zmogljivosti mestnih art kinematografov, zato moramo na to opozarjati tiste, ki morajo pri tem sodelovati - lokalno skupnost in državo.

So ti slišali opozorila?

Ocenjujem, da so jih slišali. V prejšnjih letih je stroka za ministrstvo za kulturo izdelala tudi strokovno študijo o digitalizaciji. Težava pa je, tako kaže, v izvajanju dogovorov oziroma realizaciji načrtov. Zato menim, da tisti, na katere smo potrebe naslavljali, zaenkrat niso bili dovolj uspešni.

Se vam zdi, da je Kinodvor kot mestni javni zavod ranljiv ali podvržen spremembam politične volje na področju razvoja filmske kulture?

Prepričana sem, da z rezultati, ki jih je pokazal, njegov obstoj ni ogrožen. Med našimi strateškimi cilji je vzpostaviti Kinodvor kot temeljno kulturno institucijo na področju filma in jo tako še dodatno zaščititi. So pa določeni segmenti delovanja bolj podvrženi tovrstnim spremembam. Prvi je program za najmlajše s filmsko vzgojo in s tem povezano vprašanje kulturne politike na področju kulturne vzgoje. Tu odpovedujejo tisti, ki bi morali iskati dolgoročne rešitve, tj. ministrstvo za kulturo. Z njihove strani se namreč soočamo z visokimi pričakovanji, medtem ko predstavlja načrtovani delež sredstev za delovanje Kinodvora z naslova državnih in evropskih sredstev skupno le 3,5 odstotka našega proračuna. Poleg tega ima v osnutku Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015 filmska vzgoja zelo jasno mesto, toda načrta, kako zagotoviti sistematično podporo za razvoj te dejavnosti, očitno ni, saj po trenutno dostopnih podatkih v letu 2012 sredstev ne bo in tu smo ponovno odvisni od trga.

Ta sredstva so podprla program Kinobalona?

Tako je, sredstva za del Kinobalonovega programa. V zadnjih letih smo opozarjali ne le na to, da je takšne razpise potrebno zagotoviti, temveč da se mora vzpostaviti njihovo večletno planiranje in podpora. Le tako je namreč mogoče načrtovati razvojne programe. Kinodvor je na tem področju referenčen zavod, ne le doma, tudi po svetu. S strani ministrstva za kulturo smo bili označeni kot prvi in edini sistematičen program filmske vzgoje za mlade, po mnenju mednarodne kinematografske mreže Europa Cinemas pa je Kinobalon celo najboljši program za otroke in mlade.

Kakšno je v Kinodvorovem proračunu razmerje med javnimi in tržno pridobljenimi sredstvi?

Vodilo za načrtovanje programa in delovanja Kinodvora je, da polovico sredstev zagotavlja ustanovitelj, nekaj odstotkov predstavljajo drugi javni viri, skoraj polovico sredstev pa pridobimo s trženjem naše dejavnosti, predvsem s prodajo vstopnic. Da torej lahko obstajamo na takšen način, se lahko zahvalimo vsem, ki hodijo v kino.

Kinodvor so posvojili gledalci vseh starosti: od najmlajših do najstarejših. So še kakšna občinstva, ki ostajajo nenaslovljena?

Od vsega začetka je mestni kino namenjen zelo različnim ljudem in vsem generacijam. Da smo vzpostavili abonma za poznejša leta, je preteklo nekaj časa, ker smo morali ugotoviti, kako se starejše občinstvo odziva, kaj potrebuje, kaj bi jim bilo všeč. Tako delamo ves čas. Usmerjeni smo v gledalce in razmišljamo, za katera občinstva ustvarjamo določene programe. Kinodvor je dober, če ima dobre filme, zato bi želeli izboljšati ponudbo za najtežje ulovljive gledalce v poznih najstniških in zgodnjih študentskih letih. To so mladi, danes najmanj navajeni hoditi v mestni kino. To je tudi občinstvo, ki je najbolj podvrženo piratstvu. Večinoma poznajo le Kolosej, kajti zapiranje mestnih kinematografov v zadnjem desetletju je v Ljubljani pustilo svoj pečat.

V dolgoročnem načrtu MOL je tudi gradnja minipleksa.

Minipleks v našem strateškem planiranju predstavlja predvsem rešitev premajhnih kapacitet in možnost za razvoj filmske kulture v središču mesta. Vesela sem, da je MOL to zagato razumel in predvidel načrt mestnega minipleksa. Projekt je v fazi raziskovanja in upam, da se bo nadaljeval. Ogledali smo si primere podobnih praks v Evropi in skupaj z mestnimi urbanisti raziskujemo možnosti umestitve in potrebe takšnega minipleksa. Če govorimo o strogem središču mesta, bodo zagotovo potrebni kompromisi glede števila in velikosti dvoran. Izhodišče je zagotoviti več dvoran, da ohranimo in krepimo raznolikost programa, filmom pa omogočimo, da so na sporedu čim dlje. Naj spomnim, Drevo življenja je Kinodvor zapustil, ko so bile predstave še vedno razprodane.

Se je MOL že zavezal za določen datum?

Predvidevamo, da se bo občina do tega opredelila v kulturni strategiji za obdobje 2012-2015. Realizacija bo odvisna od sredstev lokalnega proračuna v naslednjih letih, mestni minipleks naj bi bil namreč novogradnja. Raziskovali smo tudi možnosti za Kino Vič in Komuno, vendar lastniki niso pokazali zanimanja. Dejstvo pa je, da si Ljubljana novih kinodvoran želi in jih potrebuje.