Červek v soboški galeriji z razstavo Onkraj spomina

"Te stvari sem delal na vabila razstav in nastajale so od leta 1993 po ključu: preden sem šel na veliko črno sliko, sem potreboval sprostitev in potem sem bil bolj miren. Pred leti je to postala nekakšna obsesija, ob tem pa se mi mora izrisati tudi naslov, če se ne, jo zavržem. In prav zanima me, kaj bo nastalo," je na novinarski konferenci povedal Červek.

Direktor Galerije Rober Inhof je opozoril, da je Červek ob svoji veliki in glavni produkciji ves čas vzporedno ustvarjal mala dela na papirju, ki se bistveno razlikujejo od njegovega glavnega opusa in so postale poglavitno reševanje umetnikove slikarske problematike.

"Tisto, kar Sandi vse življenje vidi, ko stopi iz hiše, je ravna črta horizonta. S svojimi črnimi slikami je ta horizont enostavno izničil in je potegnil svetlobo v prostor, za slike pa naredil oko, ki gleda gledalca; se pravi, gledalec gleda sliko in dobi povratno informacijo s tem, da slika gleda njega. In ta naš panonski horizont, nezlomljena črta, je tista na simbolični ravni suicidalna, samomorilska črta neznosnosti bivanja. Na eni strani nas spominja na črto ekrana osciloskopa, ki naznanja klinično ali dejansko smrt bolnika," je dejal Inhof.

To pa umetnik po Inhovovih besedah nevtralizira tako, da naredi sliko v podobi očesa in tudi "te slike, te male risbice" na razstavi so postavljene v smislu horizonta, ki pa je samo iluzija horizonta. Gledalca privabi, da gleda vsako delo zase, in kar vidimo, je presenetljivo, meni Inhof. Ob tem dodaja: "Če so ga pogosto zmerjali, da nima pojma o barvi, kar skriva s črno sliko - kar seveda ni res, ker je imela vsaka risarsko strukturo -, nam te slike kažejo, kako izvrsten slikar in kako izjemen kolorist je."

V primerjavi s težkimi črnimi meditativnimi slikami je tu razigranost, subtilna duhovitost, sliko pa dopolnjujejo tudi naslovi, je še povedal Inhof in za januar napovedal selitev razstave v Mestno galerijo v Ljubljani.