misliPrireditelji EPK še vedno čakajo na denar od občin
Maribor, 2. decembra - Na zavodu Maribor 2012, ki vodi projekt EPK, še niso prejeli denarja, ki bi jim ga letos morale nameniti sodelujoče občine. Edini, ki je poravnal svoje obveznosti, je Ptuj. Velenje, Murska Sobota, Novo mesto in Slovenj Gradec imajo še nekaj dni do izteka roka za plačilo, Maribor pa že zamuja z 1,5 milijona evri.
Kot je za STA danes povedala generalna direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer, bi Maribor moral preostali del svojega letošnjega prispevka nakazati že novembra. Ker se to ni zgodilo, sta s predsednikom sveta zavoda Otom Lutharjem občini določila rok 1. decembra, a tudi tega niso upoštevali.
Naslednje korake bodo dorekli na sestanku prihodnji teden. "V primeru, da s strani ustanovitelja ne dobimo denarja, je projekt ogrožen," je pojasnila Žilič Fišerjeva. "V tem primeru nikakor ne moremo prevzeti odgovornosti za izvedbo projekta," je še dodala.
Na mariborski občini pojasnjujejo, da je do zamude z izplačilom prišlo zaradi "splošnega upada prihodkov in nerealiziranih virov za investicije". "Plačilo bo izvedeno takoj, ko bo mogoče," poudarjajo.
Generalna direktorica pravi, da jim obljube več niso dovolj, temveč nujno potrebujejo denar za priprave na EPK, ki se uradno prične sredi januarja 2012. Maribor jim je za letos že nakazal del denarja, še vedno pa jim dolguje 1,5 milijona evrov. Partnerske občine morajo letos zagotoviti skupno 130.000 evrov, a z izjemo Ptuja niso nakazale niti evra.
Nekatere od občin svoj dolg opravičujejo s pojasnilom, da s strani zavoda Maribor 2012 ne dobijo ustrezne dokumentacije. To je Žilič Fišerjeva odločno zavrnila. "Papirji so ustrezni za ministrstvo za kulturo, za Mestno občino Maribor, pa tudi za Ptuj so bili ustrezni. Ne vem, zakaj bi za ostale veljala različna pravila, saj vendar živimo v isti državi," je povedala. Obenem je poudarila, da ne gre za velike zneske, v zameno zanje pa so partnerske občine med drugim dobile promocijski material in drugo podporo pri pripravi projektov.
Zavod ta denar po besedah Žilič Fišerjeve nujno potrebuje, saj brez njega ne morejo pričeti podpisovati končnih pogodb s koproducenti posameznih projektov. Slednji pa svojih projektov ne morejo pričeti uresničevati oziroma morajo za to zalagati lastna sredstva.
Še bolj negotov je proračun za prihodnje leto. Tega so na zavodu zastavili v višini 22 milijonov evrov, od tega naj bi polovico zagotovilo ministrstvo za kulturo, drugo polovico pa občine v sorazmernem deležu.