Intervju 14.12.2011 9:00

Evropska komisarka Andrula Vasiliu za STA: EPK eden najbolj vidnih kulturnih projektov v Evropi

pogovarjala se je Andreja Seršen Dobaj

Bruselj, 14. decembra - Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Andrula Vasiliu je prepričana, da je evropska prestolnica kulture (EPK) eden najbolj ambicioznih in vidnih kulturnih projektov v Evropi. Za njegov uspeh pa je ključno, da se vanj pritegne javnost, je v dopisnem pogovoru dejala za STA.

Belgija. Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Andrula Vasiliu. Foto: Thierry Monasse/STA Arhiv STA

Belgija.
Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Andrula Vasiliu.
Foto: Thierry Monasse/STA
Arhiv STA

Belgija. Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Andrula Vasiliu. Foto: Thierry Monasse/STA Arhiv STA

Belgija.
Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Andrula Vasiliu.
Foto: Thierry Monasse/STA
Arhiv STA

Belgija. Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Andrula Vasiliu. Foto: Thierry Monasse/STA Arhiv STA

Belgija.
Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Andrula Vasiliu.
Foto: Thierry Monasse/STA
Arhiv STA

Je EPK resnično najpomembnejši kulturni projekt v Evropi? Kaj ga dela tako pomembnega?

Na EPK se na splošno gleda kot na najbolj ambiciozen kulturni projekt Evropske unije in zagotovo je eden od tistih projektov, ki jih državljani unije najbolj poznajo in cenijo. Ta evropska pobuda je unikatna v konceptu, velikosti in prepoznavnosti. Uspeh številnih evropskih prestolnic kulture nakazuje tudi na velike priložnosti, ki jih ta projekt prinaša na področju gospodarskega in družbenega razvoja.

Lahko te trditve podkrepite s kakšnimi statističnimi podatki?

Neodvisna študija je pokazala, da 80 odstotkov ljudi, ki so sodelovali pri organizaciji EPK v različnih državah, meni, da je to najbolj koristen kulturni dogodek za mesto in da pospešuje njegov razvoj. Nekatera mesta ocenjujejo, da je vsak evro, ki so ga vložili v ta projekt, povrnil osem evrov. Število nočitev se v povprečju zviša za 12 odstotkov, pogosto celo več. V Liverpoolu so na primer leta 2008 zabeležili 25-odstoten porast števila obiskovalcev.

Kaj je po vašem mnenju glavni namen EPK?

EPK promovira bogato kulturno raznovrstnost Evrope in skupne točke naše dediščine ter posledično medsebojno razumevanje in medkulturni dialog. Ideja, ki se skriva za nazivom EPK, ni odlikovanje mest za njihovo veličastno preteklost ali estetsko privlačnost, temveč se naslov podeli mestu z najbolj kreativnim in izvirnim programom kulturnih dogodkov v letu, ko gosti ta projekt. Program mora imeti močno evropsko razsežnost ter mora vključevati javnost.
        EPK je tudi izjemna priložnost za regeneracijo mest, za nov pospešek njihovemu kulturnemu življenju in ustvarjalnosti, za izboljšanje njihove podobe in povečanje razpoznavnosti na mednarodni ravni. To krepi turizem in prinaša dolgoročne kulturne, socialne in gospodarske koristi, ne le za mesto temveč tudi regijo. Naziv je bil tudi katalizator za transformacijo nekaterih mest, kot sta Lille in Glasgow.

Mesta, ki so gostila EPK, so se različno odrezala. Kaj določa uspešen EPK?

Ni recepta za uspeh, saj se mesta med seboj razlikujejo. Vsekakor pa mora graditi na svoji identiteti, zgodovini, prednostih in posebnostih. Izkušnje kažejo, da je obseg uspeha odvisen predvsem od podpore lokalnih oblasti - še posebej kar zadeva financiranje-, vključitve gospodarskega sektorja in kakovosti kulturnega programa. Pomembno je tudi ustrezno ravnotežje med dogodki z udeležbo javnosti in umetniškimi presežki. Denar, čas, komunikacija, neodvisnost in sposobnost organizacijske ekipe so ključni, a ni uspešne EPK brez navdušenja javnosti. Če prebivalci odločno stojijo za projektom, je uspeh zagotovljen.

Kateri mesti sta najboljši in najslabši primer EPK doslej?

Vsak EPK začne z drugačne stopnje, kar zadeva kulturni in družbeni razvoj. Za vsako mesto je naziv EPK priložnost za dolgoročen razvoj in krepitev njegovih vezi z Evropo. Po mojem mnenju so imela doslej od EPK koristi vsa mesta. Potrebno se je tudi zavedati, da se ta naziv podeljuje od leta 1985 in da se je medtem že močno spremenil. Njegovi gospodarski učinki so se povečali, enako velja za kulturne, zato je zelo težko primerjati evropske kulturne prestolnice zadnjih let in tiste, ki so bile med prvimi.

Je Maribor dobro pripravljen na EPK?

Maribor trdo dela. Tako kot v drugih EPK je tudi tu prišlo do določenih težav v pripravljalnem obdobju, kar je dokaj običajen pojav. Glavni izziv sedaj je, da izpolni svoje zaveze, ki jih je mesto dalo, ko je bilo izbrano za EPK. In seveda da naredi vse, da bo javnost resnično stala za projektom.

Kako se bo EPK razvijal v prihodnje?

Evropska komisija je letos izvedla javno posvetovanje o prihodnosti EPK. V zadnjih letih smo pripravili več različnih ocen, o prihodnosti pobude smo razpravljali tudi na lanski konferenci ob 25. obletnici EPK. Vse to bomo uporabili in naslednje leto predstavili predlog za nadaljevanje projekta EPK tudi po letu 2019, ko poteče dosedanja ureditev. Predlog morata potrditi Evropski parlament in Svet EU. Zaenkrat je prezgodaj, da bi sodili o rezultatu tega procesa ali da bi rekli, kako se bo EPK razvijal v prihodnje. Vendar sem prepričana, da bo še naprej eden od najbolj ambicioznih in vidnih kulturnih projektov v Evropi - in hkrati eden od najbolj koristnih za mesta.