Posebnost slovenske EPK močna ekološka in sociološka nota

Okolje, socialna izključenost, mobilnost in hrana so glavne točke programskega sklopa Urbane brazde, ki ga vodi kulturologinja Marta Gregorčič. "Ideja v ozadju je, kako bi odgovorili na realne potrebe tega mesta, kako bi ljudem pokazali neke prakse, iz katerih bi lahko nastala delovna mesta in nova kultura sobivanja, iz česar bi se lahko gradilo naprej," je pojasnila v izjavi za STA.

Iščejo torej možne rešitve za odgovor na trenutno gospodarsko, finančno, energetsko, okoljsko in prehransko krizo, s katero se sooča ne le Maribor, temveč celotna Evropa. "Sledimo konceptu, kako ljudi narediti manj odvisne od teh kriz, kako jih pripraviti do tega, da so manj ranljivi, manj odvisni od drugih," dodaja Gregorčičeva.

Tako med drugim vodijo projekt vzpostavitve trajnostne lokalne preskrbe, s katerim želijo povezati male tradicionalne kmete iz okolice Maribora s prebivalci mesta. "S tem želimo kmetom vrniti smisel njihovega delovanja in jim odpreti pot na trg, meščanom pa priskrbeti zdravo in boljšo hrano," pravi koordinatorka projekta Suzana Črnčec.

Trenutno so dejavni v Jurovskem Dolu, kjer že od začetka tega leta izobražujejo kmete o pomenu ekološkega kmetovanja in gojenja starih sort. Kmetje so se povezali v zadrugo, ki bo njihove izdelke dostavljala v šole, vrtce in domove za starejše.

K sodelovanju so pritegnili že več kot 20 kmetov in kar šest kmetij se je na pobudo Urbanih brazd letos preusmerilo v ekološko pridelavo hrane. To je po mnenju Črnčeceve zelo veliko, saj so bile doslej na območju, ki ga pokrivajo, le štiri takšne kmetije.

Vzporedno se ustanavlja semenska knjižnica, v kateri želijo zbrati, ohraniti in povečati uporabo starih avtohtonih sort. "V Sloveniji smo izgubili že okoli 85 odstotkov starih sort, kar je mnogo več kot globalno, kjer ta delež v povprečju znaša 75 odstotkov," je povedala vodja projekta Mateja Koler.

Projekt ni pomemben le za ohranjanje biotske raznovrstnosti, temveč tudi za zdravje, saj novejše, hibridne vrste ponavadi zahtevajo precej večjo uporabo fitofarmacevtskih sredstev. V Sloveniji na nacionalni ravni sicer že obstaja genska banka, vendar je javnosti zaprta. V semenski knjižnici pa si bodo kmetje lahko sposodili semena in jih posadili na svojem polju.

H gojenju avtohtone, zdrave hrane spodbujajo tudi s projektom urbanih skupnostnih vrtov. Prvega takšnega so uredili v mariborski mestni četrti Borova vas. Na hektarju javne površine so uredili okoli 60 gredic, ki jih urejajo skupaj s prebivalci okoliških blokovskih naselij. Po besedah vodje projekta Mateja Zonte imajo takšni vrtovi poleg ekološke tudi pomembno socialno komponento, saj omogočajo druženje sicer močno odtujenih ljudi.

Sociološki vidik je bolj izrazit pri projektih Za 0 kišta in Etnomobil, kjer se ukvarjajo z opolnomočenjem marginaliziranih družbenih skupin. Pri prvem so se osredotočili na migrante, katerim želijo z učenjem računalniških veščin in popravljanja starih računalnikov olajšati vključevanje na trg dela in v družbo nasploh, pri drugem pa na Rome, zato med drugim pripravljajo slovar romskega jezika, izvajajo tečaje romščine in prirejajo ustvarjalne delavnice za otroke. Po drugi strani projekt Teleport v sodelovanju z Mariborsko kolesarsko mrežo vzpostavlja podporno okolje za kolesarje, kot je na primer urejanje kolesarskih poti in delavnic.

Vse projekte bodo združili pod eno streho v Centru alternativne in avtonomne produkcije, ki ga nameravajo urediti v nekdanjem Železničarskem domu. Ta bi po besedah koordinatorice Kornelije Babič lahko odprl vrata maja prihodnje leto. V njem bi imeli trgovinico z lokalno pridelano hrano in različne delavnice, hkrati pa naj bi deloval kot odprti prostor druženja različnih ljudi.

Kot poudarja Marta Gregorčič, vsi projekti Urbanih brazd ne predstavljajo velikih novosti v svetovnem merilu, saj so v številnih drugih državah že stalna praksa. Ta teden so se mudili na Dunaju in izmenjali izkušnje z avstrijskimi kolegi s teh področij. Med drugim so si ogledali enega največjih centrov alternativne kulture v Evropi WUK in trgovinico Paradeis.

Za Slovenijo pa so to prvi koraki, ki imajo po mnenju Gregorčičeve lahko dolgoročne učinke. Urbane brazde so namreč izrazito trajnostno naravnane, saj naj bi vsi ti projekti živeli tudi po letu 2012. Tako kot ostali deli EPK pa se tudi Urbane brazde soočajo s finančnimi težavami. Letos se jim je proračun zmanjšal za 60 odstotkov, zato so morali nekaj programov tudi opustiti.

Za tujce so Urbane brazde po besedah Ane Novak iz Slovenskega kulturno-informativnega centra v Avstriji (SKICA) eden najbolj zanimivih delov projekta EPK 2012. Predstavljajo namreč pomembno novost v primerjavi z dosedanjimi prestolnicami kulture. Te so v svoje programe vključevale tudi ekološka in sociološka vprašanja, a po besedah Gregorčičeve nikoli s tako dolgoročnimi in konkretnimi projekti, temveč predvsem "s spektakli in intervencijami, s katerimi so želeli razpreti prostor za javno diskusijo na te teme".