Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

LJUBIMEC V BOLZANU - LJUBEZENSKI ROMAN IZPOD PERESA PRIZNANEGA MADŽARSKEGA PISATELJA

Ljubimec v Bolzanu je zabaven, napet in presunljiv ljubezenski roman. Podobno kot roman Sveče so dogorele, ki je prav tako dostopen v slovenskem prevodu, je Ljubimec v Bolzanu v dveh desetletjih po smrti Maraia postal eden najbolj priljubljenih romanov madžarske literature po svetu. Protagonist romana je zloglasni osvajalec ženskih src Giacomo, ki pobegne iz beneškega zapora in najde zatočišče v Bolzanu. Kmalu povsem razvname zaspano alpsko mestece. Ženske se začnejo zbirati pred ključavnico njegove hotelske sobe, moški pa hodijo k njemu po nasvete. Nekoč pride do njega vest, da je v mestu tudi Francesca, njegova nekdanja velika ljubezen. Zaradi nje je v boju z njenim možem, parmskim grofom skoraj izgubil življenje. Kmalu njegovo sobo obišče prav Francescin mož. Roman je poslovenil Jože Hradil. Marai se je rodil leta 1900 v Košicah v avstro-ogrskem cesarstvu na območju današnje Slovaške. Njegov pisateljski talent ga je že v 30. letih 20. stoletja dvignil med najboljše madžarske pisatelje. Kljub temu, da je bil izrazit antifašist, je moral Madžarsko po drugi svetovni vojni zaradi konfliktov s komunističnim režimom zapustiti. Leta 1989 si je v San Diegu vzel življenje.

IZ BLISKOV IN OGNJA - IZBOR PESMI MAKEDONSKEGA POETA

Knjiga Iz bliskov in ognja predstavlja izbor iz objavljenih pesniških zbirk Igorja Isakovskega, vključuje pa tudi nekaj še neobjavljenih pesmi. Njegova poezija, ki slika hrupne skopske ulice, utrinke s popotovanj, sanjske pejsaže, največkrat pa intimo pesnikove sobe, je iskrena do srži, neposredna, stvarna in muzikalna, je v spremni besedi zapisala Namita Subiotto, ki je izbor pesmi tudi prevedla. Dodala je, da je pesnikova pekoča, topla in aromatična poezija "spočeta iz bliskov iz ognja ter takoj vsajena v srce". Isakovski se je rodil leta 1970 v Skopju. Je pesnik, pisatelj, prevajalec in založnik. Diplomiral je iz splošne in primerjalne književnost na univerzi v Skopju, magistriral pa iz spolnih in kulturoloških študij na univerzi v Budimpešti. Je ustanovitelj založbe Blesok, ki objavlja tudi prevode sodobnih slovenskih avtorjev.

TEORETSKO DELO O KAKOVOSTI TELEVIZIJSKEGA DELA

Z delom Televizija in kakovost s podnaslovom Kako ju razvijati želijo v založbi Goga odpreti forum za razpravo o kakovosti televizije. Koršič izhaja iz navideznega protislovja med televizijo in kakovostjo. Bralcu razčleni pojem kakovosti in ponudi vrsto praktičnih napotkov za kakovostno delo televizijskih ekip. V ta namen komentira in pojasnjuje razmišljanja vrste filozofov, umetnikov, teoretikov in televizijskih ustvarjalcev. Eden pomembnejših virov je pragmatično naravnan raziskovalni projekt danske javne televizije. Ključni temi sta vprašanje časa in tehnologija. Za estetsko kakovost je potreben čas, medtem ko se zdi tehnologija skregana z estetsko kakovostjo. Kot temeljne avtor izpostavlja tudi medosebne odnose, kakovostno komuniciranje in skupni jezik. Koršič je predstojnik katedre za zgodovino in teorijo filma na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Med drugim vodi mednarodni raziskovalni projekt, v katerem proučuje odnos med teorijo in ustvarjalno prakso na filmskih šolah. Sodeluje pri številnih evropskih programih za razvoj filmskih projektov in za usposabljanje filmskih avtorjev ter vodi Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev.

NAJMANJŠI MEDVEDEK - SLIKANICA O PRIJATELJSTVU MED MEDVEDKOM IN VOLKCEM

Naslov slikanice britanske avtorice Gillian Shields o osamljenem medvedku bi se lahko glasil tudi: Kdo se boji divjega belega volka? Glavni junak Najmanjši medvedek ve, da se ne sme oddaljiti od mame, saj nekje zunaj nanj preži strašni volk. Toda neke noči odtava in naleti na nekoga, ki je sicer podoben volku, vendar sploh ni tako strašen, kot mu ga je opisovala mama. To je druga avtoričina prevedena slikanica. Leta 2009 je v slovenskem prevodu izšlo delo Ko se zmrači. Zimsko pripoved o nepričakovanem prijateljstvu je z ilustracijami prikupnega medvedka in volkca obogatila Polona Lovšin. Lovšinova (1973) je arhitektka in umetnica, ki zaključuje doktorski študij vizualne umetnosti na Univerzi Bauhaus v nemškem Weimarju. Po izobrazbi je akademska slikarka. Leta 2000 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V zadnjem obdobju se intenzivneje ukvarja tudi z otroško ilustracijo. Sodeluje z večino slovenskih založb.