NSK o kulturni dediščini in morebitnem Čandrovem odstopu

Svet je v okrnjeni sestavi - od sedmih članov so bili prisotni predsednik Miran Zupanič ter Meta Hočevar, Jože Vogrinc in Matjaž Zupančič - dnevni red razširil zaradi ponedeljkove napovedi Čandra, prav taka člana NSK, o odstopu z omenjene funkcije v primeru neizpolnitve finančnih obljub. Kot je dejal Vogrinc, so dolžni reagirati ter opozoriti mesto Maribor in tudi državo k izpolnjevanju zavez. V nasprotnem primeru je projekt ogrožen, država pa se zaradi tega lahko osramoti pred vso Evropo.

V ta namen so sprejeli izjavo, v kateri so zapisali, da grožnjo programskega direktorja EPK razumejo kot zadnje opozorilo odgovornim, da je izvedba največjega kulturno-umetniškega projekta v Sloveniji v prihodnjem letu v resni nevarnosti. Maribor in partnerska mesta zato pozivajo, da naredijo vse za njegovo nadaljevanje in uresničitev, ministrstvo za kulturo in druge vpletene pa, da takoj prevzamejo svoj delež odgovornosti. Le tako bodo omogočili ohraniti umetniško integriteto projekta, so se strinjali člani sveta.

Ministrstvo za kulturo je, kot je poudaril minister, ki opravlja tekoče posle, Boštjan Žekš, del svojih obveznosti že izpolnilo. Letošnja sredstva za projekt - teh je bilo več kot tri milijone evrov, medtem ko je za prihodnje leto v proračunu rezerviranih deset milijonov evrov - so po njegovih besedah že nakazali Mestni občini Maribor, ki naj bi ga po dogovoru posredovala zavodu Maribor 2012, a tega do danes ni storila.

Po njegovih besedah se sedaj dogovarjajo, da bi sredstva nakazali neposredno zavodu. To bodo tudi predlagali na sredini seji sveta EPK, so naknadno sporočili z ministrstva.

Glavnina današnje seje NSK je bila sicer namenjena pobudi muzealcev po ureditvi področja kulturne dediščine, ki se jo v zadnjih letih po njihovem mnenju pospešeno uničuje. Do pobude je prišlo na podlagi izkušenj stroke in povečanih kontroverznih posegov v spomenike, kajti današnji zakon omogoča špekulativen nakup dediščine, degradacijo in izbris, je izpostavil prejšnji predsednik muzejskega društva Andrej Smrekar. Po njegovem mnenju bi bilo treba najti možnost, s katero bi zagotovili holističen pristop k reševanju dediščine.

Društvo je na svojem zadnjem zborovanju že izoblikovalo nekaj konkretnih ukrepov. Po besedah sedanje predsednice Verene Štekar Vidic med drugim zahtevajo samostojen muzejski zakon in vzpostavitev formalnega izobraževanja muzejskih delavcev na filozofski fakulteti v Ljubljani.

Kot je pritrdila generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino Damjana Pečnik, se je že kmalu po uveljavitvi zakona o varstvu kulturne dediščine leta 2008 pokazalo, da bi potrebovali samostojna zakona za premično in nepremično dediščino. Pritrdila je tudi zamisli glede samostojnega študija muzeologije, a hkrati opozorila na avtonomijo univerze. Žekš pa je pripomnil, da več zakonov še ne pomeni več reda ter da ob trenutnem proračunu univerze ni pričakovati, da bi ta uvajala nove programe ne da bi ukinila ali krčila dosedanje.

Člani sveta so prizadevanja muzelacev podprli, skupaj z željami po samostojnem zakonu in visokošolskem študiju pa jih bodo prenesli na parlamentarni odbor za kulturo oziroma za visoko šolstvo, ko se bosta le-ta konstituirala.