misliV Stični razstava sakralnih del Ivana Groharja
Stična, 16. decembra - V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo Sakralna dela Ivana Groharja. Pripravili so jo ob 100-letnici umetnikove smrti in ob 110-letnici Groharjevega dela za trnovsko cerkev v Ljubljani. Avtorica razstave, ki bo odprta do 16. januarja, je direktorica muzeja Nataša Polajnar Frelih.
Kot so zapisali v stiškem muzeju krščanstva, bodo razstavili Groharjeva sakralna dela, ki jih hranijo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane oziroma bodo predstavili šest Groharjevih osnutkov za neizvedeno poslikavo prezbiterija trnovske cerkve v Ljubljani, ki jih je umetnik ustvaril pred 110 leti.
Predstavili bodo še nekaj drugih Groharjevih del sakralne vsebine, med katerimi bo znova odkrita slika sv. Neže (1897) iz zasebne zbirke, v pregled omenjenih Groharjevih del pa bo prvič uvrščena slika Sv. Frančišek Ksaver krščuje črnega dečka (okoli 1897), ki jo hranijo sami, so še sporočili iz stiškega muzeja.
Ivan Grohar se je leta 1867 rodil v Spodnji Sorici, v Ljubljani pa je umrl leta 1911. Ker je že kot otrok kazal nagnjenje do slikarstva, ga je domači župnik Anton Jamnik leta 1888 peljal na razstavo v Škofjo Loko in mu omogočil, da je poleti delal pri cerkvenem slikarju Matiji Bradašku v Kranju. Grohar se je nato odpravil v Zagreb, kjer je v ateljeju Spiridiona Milanesija ustvarjal do vpoklica v vojsko.
Leta 1892 je pri kranjskem deželnem odboru v Ljubljani vložil prošnjo za finančno podporo za študij na Deželni risarski šoli v Gradcu, dve leti kasneje pa še prošnjo za podporo pri študiju na dunajski Akademiji upodabljajočih umetnost, na katero pa ga niso sprejeli. Po zaključku šolanja v Gradcu (1894) je leta 1896 odprl svoj atelje v Škofji Loki.
Delal je tudi v Münchnu, kjer je obiskoval slikarsko šolo Antona Ažbeta. Doma je spoznal Riharda Jakopiča in leta 1900 sodeloval na prvi slovenski umetniški razstavi Slovenskega umetniškega društva. Kasneje je sodeloval s slovenskimi impresionisti in razstavljal na Dunaju, v Beogradu, Londonu, Krakovu, Varšavi, Trstu, Devinu, Berlinu in drugje.
Grohar je pomembno vplival na kasnejše slovenske slikarje. V njegovo čast v Škofji Loki vsako leto prirejajo Groharjevo slikarsko kolonijo, njegovega Sejalca pa so leta 2007 upodobili na slovenskem evrskem kovancu za pet centov.