misliLetos 40 let Konvencije o svetovni kulturni in naravni dediščini
Pariz, 2. januarja - Letos mineva 40 let od sprejetja Konvencije o svetovni kulturni in naravni dediščini. Generalna skupščina Unesca jo je sprejela 16. novembra 1972. Do danes je h konvenciji pristopilo 188 držav. Nekdanja Jugoslavija jo je ratificirala leta 1974, Slovenija leta 1992 v okviru nasledstva. Osrednja slovesnost bo 30. januarja na sedežu Unesca v Parizu.
Slovenj Gradec.
Unesco logotip.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA
Arhiv STA
Uradno praznovanje obletnice je sicer že v začetku novembra odprla generalna sekretarka Unesca Irina Bokova na zasedanju držav pogodbenic konvencije. Kot je tedaj poudarila, je dediščina danes "na presečišču klimatskih sprememb, družbenih transformacij in procesa sprave med ljudmi. Dediščina je pomembno povezana z identiteto in pripadnostjo ljudi, s trajnostnim ekonomskim in socialnim razvojem v družbi".
Dejala je, da bo konferenca ZN o trajnostnem razvoju Rio+20 junija letos Unescu ponudila priložnost, da se zavzame za povezovanje kulture in razvoja. "Dediščina namreč ni nekaj luksuznega, je najpomembnejša investicija v prihodnost. Je trden temelj, brez katerega ni mogoče zgraditi ničesar trajnega. Nespoštovanje dediščine in izruvanje korenin nam bo neizogibno pristriglo peruti," meni Bokova. Izpostavila je še potrebo po vključevanju lokalnih skupnost v proces ohranjanja dediščine. Praznovanje obletnice bo namreč potekalo na temo Svetovna dediščina in trajnostni razvoj vloge lokalnih skupnosti.
Na otvoritveni slovesnosti januarja v Parizu bo nastopil legendarni jazzovski glasbenik in Unescov ambasador dobre volje Herbie Hancock. Dogodki se bodo skozi vse leto vrstili po vsem svetu. Praznovanje se bo sklenilo v Tokiu z dogodkom, ki bo potekal od 6. do 8. novembra, je mogoče izvedeti na spletni strani Unesca.
Ideja o ustanovitvi mednarodnega gibanja za zaščito kulturne in naravne dediščine se je pojavila kmalu po drugi svetovni vojni. Pomembno prelomnico je v 50. letih minulega stoletja pomenila odločitev o izgradnji Asuanskega jezu v Egiptu, pri čemer se je vedelo, da bodo zaradi tega poplavljena bogata arheološka najdišča ob reki Nil. Tako je leta 1959 na poziv egiptovske in sudanske vlade Unesco začel mednarodno kampanjo za ohranitev omenjene kulturne dediščine.
Pospešili so arheološke raziskave na območju, za katerega je bilo predvideno, da ga zalije voda, in preselili nekatere templje. Kampanja je stala okrog 80 milijonov dolarjev. Polovico zneska je doniralo okrog 50 držav. Uspešnost te kampanje je pripeljala do še nekaterih, kot je reševanje Benetk in beneške lagune.
V nadaljevanju je Unesco v sodelovanju z mednarodnim Združenjem za ohranjanje spomenikov in spomeniških območij (ICOMOS) pripravil osnutek konvencije. Idejo o združitvi kulturne in naravne dediščine pa so dale ZDA. Konvencijo o svetovni kulturni in naravni dediščini je generalna skupščina Unesco sprejela 16. novembra 1972.
Konvencija je določila tudi vzpostavitev seznama svetovne dediščine. Danes je nanj vpisanih že 936 spomenikov in spomeniških območij, od tega 725 v kategoriji kulturna, 183 naravna in 28 mešana dediščina. Slovenija ima na seznamu dvoje spomeniških območij, poleg Škocjanskih jam še skupaj devet kolišč na Ljubljanskem barju v okviru transnacionalne serije šestih držav Prazgodovinska kolišča okoli Alp.