Slovenija 24.12.2011 13:00

Projekt Kreativna mesta za krepitev vloge kreativnih industrij

pripravila Tatjana Zemljič

Ljubljana, 24. decembra - Kreativne industrije dobivajo vedno večji pomen ne le v svetu, ampak tudi pri nas. Med projekti na tem področju, v katere je vključena Slovenija, je tudi evropski projekt Kreativna mesta (Creative Cities), pri katerem sta partnerja Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) in Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER).

Ljubljana. Projekt Kreativna mesta. Foto: Stanko Gruden/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Projekt Kreativna mesta.
Foto: Stanko Gruden/STA
Arhiv STA

Projekt se je, kot so na RRA LUR povedali za STA, začel januarja 2010, zaključil se bo konec leta 2012. Temeljni cilj projekta v partnerskih mestih je promocija potencialov kreativnih industrij pri razvoju mest ter vzpostavitev mreže. V njem poleg Ljubljane sodelujejo še štiri srednjeevropska mesta - Gdansk, Genova, Leipzig in Pecs.

V letu 2010 je IER že opravil analizo stanja in priložnosti (SWOT analizo) kreativnih industrij, ki je pokazala, da ima v Sloveniji industrijsko oblikovanje največji ter hkrati najbolj spregledan razvojni potencial med vsemi vejami kreativnih industrij. V nadaljevanju projekta pa bodo ključni ustanovitev centra kreativnih industrij, izvedba promocijske akcije Kreativna Ljubljana in vzpostavitev interdisciplinarne poslovne verige, je povedala vodja projekta Kreativna mesta v RRA LUR Nataša Mršol.

Center kreativnih industrij bo vozlišče znanja, informacij in povezovanja na ravni Ljubljanske urbane regije. Nudil bo poslovne in izobraževalne vsebine za povezavo ustvarjalnih procesov s poslovnim okoljem in izobraževalnimi ter raziskovalnimi institucijami in podporo na področju financiranja, na začetku v obliki regijske štipendijske sheme. Poleg tega bo pomagal aktivirati prazne prostore, ki jih občine Ljubljanske urbane regije lahko ponudijo kreativnim posameznikom in podjetjem.

Komunikacijska akcija Kreativna Ljubljana bo izpostavila pomembnost povezovanja znotraj panog kreativnih industrij, kakor tudi njihovo vlogo za spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva. Z njo želijo predvsem krepiti identifikacijo kreativnih industrij z mestom, povečati prepoznavanja potencialov kreativnih industrij ter spodbujati zanimanja za to področje.

Z vzpostavitvijo interdisciplinarne poslovne mreže pa želijo povezati strokovnjake s področja kreativnih industrij z drugimi gospodarskimi sektorji, ki lahko s sodelovanjem pri razvoju produktov in storitev dosežejo večjo inovativnost in konkurenčnost na trgu. Pilotni projekt bo temeljil na povezovanju mladih industrijskih oblikovalcev in proizvodnih podjetij ter strokovnjakov za marketing, znamčenje in prodajo.

Pilotni projekt, v okviru katerega bodo vzpostavili mehanizme in metodologije povezovanja med proizvodnimi podjetji in oblikovalci, bo potekal v prvi polovici prihodnjega leta. V začetku leta bodo oblikovali projektne skupine, ki bodo opredelile izhodišča in cilje za oblikovanje projekta. Prvi del projekta bo predvidoma zaključen v maju z razstavo idejnih osnutkov, ki bodo osnova za implementacijo v proizvodnjo in trženje.

RRA LUR pa je slovenski partner v tudi v evropskem projektu Kreativna podjetja na območju Alp (CCAlps), ki se je začel oktobra 2011 in bo trajal do julija 2014. Poleg Ljubljane v projektu sodeluje še osem mest: Milano, Torino, Stuttgart, Salzburg, Lyon, Nica, Mulhouse in Canobbio.

Po besedah vodje projekta CCAlps v RRA LUR Tine Pezdirc Nograšek je projekt namenjen okrepitvi prisotnosti kreativnih industrij na območju Alp. Z njim želijo tudi spodbuditi razvoj inovativnosti s povezavo med kreativnimi industrijami, majhnimi in srednjimi podjetji, raziskovalnimi centri, univerzami in drugimi pomembnimi akterji na tem področju. Izboljšati želijo dostopnost do virov znanja in raziskovalnih storitev v alpskem prostoru in spodbuditi strateška partnerstva. Spodbuditi želijo tudi konkurenčno rast na območju Alp, vzpostaviti nove aktivnosti in nadaljevati z aktivnostmi, ki so bile začrtane v okviru projekta Kreativna mesta.

Oba projekta sta delno financirana s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.