Brane Kovič za Delo: Za umetnika je pomembno, da ga najde pravi galerist (17. 12.)

Pri oblikovanju cen umetnin je po njegovih besedah najprej in predvsem pomembno galeristovo zaledje. Galerist, ki zastopa določene umetnike, ima svojo klientelo, zbiralce. Ko mu uspe prepričati te ljudi, da kupijo dela, ki jih njegova galerija ponuja kot novitete, se to razve in po najpreprostejšem zakonu ponudbe in povpraševanja cena postopoma narašča.

Kritika je po njegovem prepričanju danes na nek način zatajila. Ne ločuje zrnja od plev oziroma to počne zelo redko. Kritiška beseda je vse manj upoštevana zaradi ekonomske moči, ki jo poosebljajo veliki galeristi in njihovi veliki zbiralci, pravi.

Slovenski narod je, kot je dejal za časnik, v resnici likovno nepismen, tudi velika večina njegovih kolegic in kolegov zviška gleda na spremljanje umetnostnega trga, to področje se jim zdi preveč prozaično, da bi si zaslužilo njihovo pozornost. Zato je sam, kot pravi, "nekakšna anomalija v prostoru". Pa tudi zato, ker ima na določene stvari kritične poglede in ta stališča jasno in odkrito pove.

Slovenski prostor tudi ne prenese negativne kritike. Zato je že pred leti nehal pisati o razstavah v Slovenji in piše izključno o pomembnih likovnih prireditvah, ki jih obišče v tujini.

Težava Slovenije pa je tudi v tem, da nima izdelanega umetnostnega sistema, ki v bistvu temelji na mreži zasebnih galerij. Te so na Slovenskem še vedno obravnavane kot nekaj nizkotnega, zavrženega, češ "z umetnostjo, ki je last vsega naroda, se pač ne trguje". Pa še popolna zaprtost slovenskega prostora nas ovira, "samo naše, 'domače', nekaj velja".

O zagrebškem MSU in zbirki Moderne galerije pa je dejal: "To sta dva popolnoma različna koncepta. Zagrebški muzej je že v začetku 60. let sistematično kupoval dela tujih avtorjev. Zato ima tudi zelo spodobno mednarodno zbirko, primerljive v Sloveniji ni in je tudi zlepa ne bo."

V Sloveniji se je likovni okus ustavil pred 100 leti, impresionizem naj bi bil največ, kar smo dosegli, vse drugo se sicer tolerira, a s figo v žepu. Osrednja ustanova za moderno in sodobno umetnost, Moderna galerija, ima za odkupe na leto na razpolago borih 40.000 evrov ... Že cena grafike malo bolj znanega svetovnega avtorja pa seže do 50.000, 60.000 evrov. Druga velika zamujena priložnost pa je ljubljanski grafični bienale. Ta bi lahko bil vse od ustanovitve izhodišče za eno najlepših in najpopolnejših zbirk moderne grafike na svetu, toda od tega ni ostalo skoraj nič, razen peščice razmeroma slabo hranjenih listov v depoju, je za časnik še povedal Kovič.