Slovenija 20.12.2011 13:26

Na konferenci Kras 2011 o dediščini Krasa

Lipica, 20. decembra - Z mednarodno konferenco Kras 2011 se danes v Lipici sklepa istoimenski projekt. Ta je zasnovan kot multidisciplinarno delo vseh strok, usmerjeno v znanstveno obdelavo Krasa s ciljem vpisa na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. S projektom želijo ovrednotiti in ozaveščati o dediščini Krasa, je poudaril arhitekt Borut Juvanec.

Lipica, Hotel Maestoso. Mednarodna konferenca Projekt Kras 2011 o značilnostih kraškega sveta. Foto: Mitja Volčanšek/STA

Lipica, Hotel Maestoso.
Mednarodna konferenca Projekt Kras 2011 o značilnostih kraškega sveta.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Lipica, Hotel Maestoso. Mednarodna konferenca Projekt Kras 2011 o značilnostih kraškega sveta. Delovni predsednik konference Dušan Rebolj. Foto: Mitja Volčanšek/STA

Lipica, Hotel Maestoso.
Mednarodna konferenca Projekt Kras 2011 o značilnostih kraškega sveta.
Delovni predsednik konference Dušan Rebolj.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Lipica, Hotel Maestoso. Mednarodna konferenca Projekt Kras 2011 o značilnostih kraškega sveta. Foto: Mitja Volčanšek/STA

Lipica, Hotel Maestoso.
Mednarodna konferenca Projekt Kras 2011 o značilnostih kraškega sveta.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Lipica, Hotel Maestoso. Mednarodna konferenca Projekt Kras 2011 o značilnostih kraškega sveta. Direktor Kobilarne Lipica Toni Rumpf. Foto: Mitja Volčanšek/STA

Lipica, Hotel Maestoso.
Mednarodna konferenca Projekt Kras 2011 o značilnostih kraškega sveta.
Direktor Kobilarne Lipica Toni Rumpf.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Lipica, Hotel Maestoso. Mednarodna konferenca Projekt Kras 2011 o značilnostih kraškega sveta. Soorganizator konference in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo Borut Juvanec. Foto: Mitja Volčanšek/STA

Lipica, Hotel Maestoso.
Mednarodna konferenca Projekt Kras 2011 o značilnostih kraškega sveta.
Soorganizator konference in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo Borut Juvanec.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Lipica, Hotel Maestoso. Mednarodna konferenca Projekt Kras 2011 o značilnostih kraškega sveta. Predstavnica Unesca za Slovenijo Marjetka Hafner. Foto: Mitja Volčanšek/STA

Lipica, Hotel Maestoso.
Mednarodna konferenca Projekt Kras 2011 o značilnostih kraškega sveta.
Predstavnica Unesca za Slovenijo Marjetka Hafner.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Lipica, Hotel Maestoso. Mednarodna konferenca Projekt Kras 2011 o značilnostih kraškega sveta. Podžupan občine Sežana David Škabar. Foto: Mitja Volčanšek/STA

Lipica, Hotel Maestoso.
Mednarodna konferenca Projekt Kras 2011 o značilnostih kraškega sveta.
Podžupan občine Sežana David Škabar.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Lipica, Hotel Maestoso. Mednarodna konferenca Projekt Kras 2011 o značilnostih kraškega sveta. Soorganizator konference in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo Borut Juvanec. Foto: Mitja Volčanšek/STA

Lipica, Hotel Maestoso.
Mednarodna konferenca Projekt Kras 2011 o značilnostih kraškega sveta.
Soorganizator konference in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo Borut Juvanec.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Lipica, Hotel Maestoso. Mednarodna konferenca Projekt Kras 2011 o značilnostih kraškega sveta. Predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Andrej Kranjc. Foto: Mitja Volčanšek/STA

Lipica, Hotel Maestoso.
Mednarodna konferenca Projekt Kras 2011 o značilnostih kraškega sveta.
Predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Andrej Kranjc.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Na konferenci, ki jo organizirajo Unesco, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in izdajatelj revije Kras, družba Mediacarso, se bo zvrstilo več predavanj s področij arhitekture, etnologije in biologije. Ob zaključku konference bodo ustanovili tudi organe Projekta Kras 2011, s čimer bodo lahko začeli s pridobivanjem potrebnih sredstev, ter začeli postopke za ustanovitev Organizacije za suhi kamen Slovenije in za oblikovanje Živega muzeja Krasa.

Kot je ob začetku konference pojasnil eden od organizatorjev, sicer predavatelj na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, Borut Juvanec, želijo s projektom Kras obravnavati celovito, torej ne zgolj z arhitekturnega vidika ali zgolj lokalno na ravni posameznih občin.

Pri tem je priznal, da je kvaliteta Krasa kot kulturne krajine predvsem kamen oziroma tisto, kar je človek naredil iz kamna. Kot je opozoril, so do zdaj na matičnem Krasu evidentirali in opisali že 45 stavb, ki predstavljajo dediščino tega območja.

Predstavnica Unesca za Slovenijo Marjetka Hafner je omenila, da so v okviru Unesca prijavili in tudi že pridobili pilotski čezmejni projekt za nominacijo dinarskega krasa. Takšni pilotski projekti so namenjeni uravnoteženju seznama svetovne dediščine tudi z vidika geografske zastopanosti, je pojasnila.

Andrej Kranjc pa je v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti poudaril podporo akademije prizadevanjem za uveljavitev Krasa ter za njegovo ohranitev in varovanje.

Direktor Kobilarne Lipica Toni Rumpf je poudaril, da je tudi za kobilarno prav okolje, v katerem se nahajajo, bistvena prednost in dejavnik prepoznavnosti. Sežanski podžupan David Škabar pa je ocenil, da vsi, ki živijo na tem območju, lahko s tovrstnimi konferencami le pridobijo.

Kot je ob robu konference ocenil še eden izmed organizatorjev konference in predavatelj na Fakulteti za arhitekturo Domen Zupančič, se Slovenci premalo zavedamo lastne dediščine. Brez tega zavedanja pa po njegovem prepričanju tudi ne bomo mogli deliti z drugimi vrednot, ki iz te dediščine izhajajo.