Z natečajem za NUK ponovno začeta zgodba o novi knjižnici

Ko so v novi programski nalogi postavljali vsebinski okvir sodobne univerzitetne knjižnice, so imeli po besedah Komel Snojeve pred očmi številne odlične knjižnične stavbe, ki so po Evropi, pa tudi drugod, zrasle v zadnjem desetletju. Vsem je skupno to, da z gibko in pregledno arhitekturo na vsakem koraku poudarjajo prosto dostopnost do informacijskih virov in sodobnih knjižničnih servisov, odprti in zračni prostori pa nevsiljivo vabijo k študiju, raziskovanju in živahnem druženju.

Sama je prepričana, da tudi pri nas potrebujemo knjižnico, ki je računalniško revolucijo že vzela za svojo in v kateri se bo hitremu tehnološkemu razvoju zlahka mogoče prilagajati tudi v prihodnje, ki bo s pregledno in preprosto organiziranostjo vzpostavljala pretok med raziskovanjem, izobraževanjem, poučevanjem in umetniškim ustvarjanjem ter bo spodbudo vozlišče znanosti in kulture.

Politika je po njenih besedah v zadnjih dveh letih zmogla pogum in opustila 20 let stare načrte za NUK II.. "Bilo bi prav, da (po uspešno izpeljanem natečaju) najde tudi voljo in sredstva za začetek graditve," je dejala in dodala: "Lahko se zgodi, da bo na temeljih najstarejšega dela Ljubljane, nad emonskimi ostalinami zraslo nekaj 'pregrešno novega'. Tega se ne bi smeli bati, prav nasprotno! Študentje, učitelji in raziskovalci, pa tudi drugi uporabniki, namreč potrebujejo in pričakujejo sodobno knjižnico, ki bo v izhodišču upoštevala standarde informacijske družbe in bo, zasnovana s pogledom v prihodnost, zrasla iz današnjega duha časa. Za nas, ki bomo skrbeli za njeno 'vsebino', bo arhitekturna forma 's presežkom' samo dodatna spodbuda in izziv."

Arhitekt Andrej Hrausky pa je za časnik povedal, da je bil pred leti član žirije, ki ji je predsedoval arhitekt Boris Podrecca, in je sam tedaj nasprotoval izbranemu projektu. Že tedaj je bilo namreč po njegovih besedah znano, da so se zahteve za sodobno knjižnico spremenile in da izbrani projekt tehnološko ne ustreza, danes pa je to še toliko bolj evidentno. "Namesto klasične knjižnice, kjer gredo zahtevano knjigo iskat v skladišče, je sodobna knjižnica bolj podobna knjigarni, kjer se obiskovalci sprehajajo med knjigami in si jih izbirajo. Ta dva koncepta sta si tako različna, da preprosto potrebujemo nov projekt, ki bo odgovoril na zahteve sodobnega knjižničarstva," je še dejal Hrausky.

Arhitekt in mestni svetnik Miha Jazbinšek pa ob novem razpisu ugotavlja, da je razlika med Mušičevo rešitvijo in zdajšnjim natečajem v tem, da prva ni upoštevala mikroprostorskih danosti, drugi pa jih. "Mušičev elaborat je koketiral s srednjeveško Ljubljano in Plečnikovo ureditvijo in hkrati reševal emonske ostaline. Tokratni razpis upošteva obe logiki - insulo XXVI postavlja kot determinanto natečaja, upošteva pa tudi prostorske značilnosti," je še dejal za Delo.

Priprave za gradnjo nove knjižnice sicer potekajo že od leta 1987. Leta 1989 je bil na javnem natečaju izbran projekt arhitekta Marka Mušiča, ki so ga v arhitektovem biroju ves čas tudi posodabljali.