misliNa Štefanovo bodo v Bohinju otepali
Bohinj, 26. decembra - V Bohinjski dolini bodo danes tradicionalno otepali. Gre za star običaj, ki se je ohranil predvsem v Zgornji dolini, po katerem mladi, neporočeni moški, godni za k vojakom, obiščejo vse hiše v vasi, voščijo za praznike, na koncu pa na skupni prireditvi zaplešejo z dekleti, so sporočili iz Gorenjskega muzeja Kranj.
Otepanje bodo danes ob 18. uri obudili v Oplenovi hiši v vasi Studor. V bohinjskem koncu se je otepanje sicer ohranilo predvsem v Zgornji dolini, včasih pa so otepali še po Spodnji Dolini, na Gorjušah in na Koprivniku. V Stari fužini in pod Studorom otepajo na Štefanovo (26. december), v Srednji vasi, Češnjici in Jereki pa na Silvestrovo (31. decembra).
Fantje po nekajdnevnih pripravah začnejo otepati v zgodnjih popoldanskih urah in se pomikajo od hiše do hiše v vasi. Na začetku obhoda gre naprej mer, muzikontar, nato šema z žakljem in ostali. Ko vstopijo v hišo, voščijo vesele božične praznike in srečno novo leto, nato z gospodinjo ali mlajšimi hčerami zaplešejo. Gospodinja otepovce obdari s klobaso, z denarjem in z jajcem. Ko obhodijo vso vas, se zberejo v gostilni ali gasilskem domu, kjer se začne ples z dekleti.
Otepovce vodi mer, ki ima ob sebi zapisnikarja darov vsake hiše in muzikontarja. Vsi trije so nenašemljeni, v Stari Fužini pa pred skupino ponavadi hodi našemljen metlar, medtem ko so v Češnjici fantje v oblekah iz zaplat, zato se ta šema imenuje platovž - zaplatar. Za razliko od drugih je v Češnjici obvezen spremljevalec še dimnikar ali "dohtar". V Srednji vasi so poleg ustaljene druščine še šema s sabljo, šema z brento in šema s steklenico.
Obredno šemljenje v živalske podobe sega v prazgodovinski čas, kar dokazujejo živalske figure s človeškimi nogami na raznih posodah. Šemljenje izhaja iz dvojnih korenin: čaščenja prednikov in čaščenja duhov, ki ravnajo letne čase in dajejo rodovitnost, še pojasnjujejo v Gorenjskem muzeju Kranj.