Direktor zavoda EPK v Guimaraesu Joao Serra za STA: Kultura mora združiti ljudi

Kako bi opisali prihajajočo EPK v Guimaraesu?

EPK mora doseči svoje cilje, tako tiste, ki jih določa Evropska unija, kot tiste, ki so določeni v kandidaturi Guimaraesa. Radi bi, da bi okrepila evropsko dimenzijo ter vlogo mest pri določanju pripadnosti skupnosti. Želimo si, da bi prispevala k ozemeljski pripadnosti in ambicijam prihodnjih prebivalcev tega mesta. Želimo si, da bi ta veliki dogodek postavil Guimaraes v boljši položaj znotraj mreže srednje velikih evropskih mest, ki nekaj pomenijo v umetnosti in kulturi.

Se v pripravah na EPK soočate s kakšnimi težavami? Zakaj je prišlo do spremembe organizacijske strukture zavoda?

Dogodek takšne narave in zahtevnosti zahteva intenzivno koordinacijo med pripravljavci programa in producenti ter stalno in fleksibilno prilagajanje kulturni infrastrukturi v mestu. Oboje je bilo naša prednostna naloga. Upamo, da smo kljub zahtevnim časom, v katerih se nahajata Portugalska in Evropa, vzpostavili pogoje za to, da bosta umetnost in kultura lahko združili ljudi ter sooblikovali prihodnost.

Položaj direktorja fundacije ste prevzeli avgusta letos. Kakšne smernice ste si zastavili ob prevzemu položaja?

Prej sem bil izvršni administrator na programskem področju. Kot vodja administracije imam enake cilje kot prej. Še vedno poskušam doseči EPK, ki bo ubranila čast Guimaraesa in Portugalske, kakor tudi upravičila pričakovanja, ki jih je na mesto vezala Evropa.

Koliko denarja imate na razpolago? Koliko boste porabili za kulturni program in koliko za vse ostalo?

Celoten proračun znaša 110 milijonov evrov in zajema tako stroške za ureditev infrastrukture in urbano prenovo kot organizacijske stroške ter kulturno-umetniški program. Za slednjega smo sprva načrtovali 25 milijonov evrov, zdaj pa zaradi finančnih težav nekoliko manj.

Kako je na projekt vplivala gospodarska kriza, v kateri se je znašla vaša država?

Prišlo je do zmanjšanja prispevka portugalske vlade. Prav tako so manjši prihodki od sponzorjev in donatorjev. Poskušali smo narediti vse, da to ne bi vplivalo na splošno kakovost programa. Lahko rečem, da smo ta cilj s skrbnim upravljanjem tudi dosegli.

V Sloveniji je veliko težav z infrastrukturnimi načrti v zvezi z EPK? Kakšna je slika pri vas?

Vse infrastrukturne projekte je vodila občina, ki je tudi izpolnila roke. Od leta 2012 naprej bo imel Guimaraes nov univerzitetni kampus in druge strukture za prihod kreativnih industrij in mladih umetnikov. Širom po mestu nastajajo novi prostori za ustvarjanje in razstavljanje, kar je delno posledica EPK. Trenutno je že kar nekaj zgradb in javnih prostorov, kjer je prisotna umetnost. Na stari mestni tržnici je nastala Platforma za umetnost in kreativnost, ki je namenjena umetniškim, kulturnim in socialnoekonomskim dejavnostim. V nekdanji tovarni plastike bo nastala Hiša spomina, ki naj bi delovala kot sidro zgodovine in kulture Guimaraesa. V območju Couros se obnavlja več stavb, v katerih naj bi svoje mesto našli inštitut za dizajn, center za naravoslovje in podiplomski center.

So vsa prizorišča, ki jih boste uporabili v letu 2012, že nared? Kako ste izbirali glavna prizorišča?

Od petih najpomembnejših prostorov za razstave, ki jih načrtujemo, trije že polno delujejo. Eden bo končan marca, zadnji pa junija 2012. Naj poudarim, da smo takšno časovnico načrtovali že od vsega začetka, kar pomeni, da noben rok ni prekoračen. Nekateri od največjih projektov bodo izvedeni na javnih mestih, kot so trgi in ulice, s čimer bomo izkoristili naravno kuliso starega mestnega jedra in milo podnebje.

Kaj bo po vašem mnenju najpomembnejši učinek EPK na mesto Guimaraes? Kako bo vplivala na lokalno gospodarstvo in lokalno skupnost?

EPK Guimaraes 2012 bo določila nove prostore za kulturno ustvarjanje, ki bodo skupaj z obstoječo ponudbo vzpostavili pogoje za kvalifikacijo Guimaraesa kot kulturne destinacije. Za takšne vrste intervencij je ponavadi potrebna ena generacija, da se pokažejo učinki, in tega se dobro zavedamo. Kljub vsemu lahko rečemo, da se je podoba mesta in njegov položaj med ostalimi evropskimi mesti na kulturnem in umetniškem področju zagotovo izboljšal. Poleg tega bo EPK prinesla pomembne strukture za umetniško produkcijo in oblikovanje, kot so laboratorij za digitalno ustvarjanje, avdiovizualni center in umetniška platforma.

Kakšno je splošno javno mnenje o EPK na Portugalskem?

Takšni posegi povzročijo eksplozijo pričakovanj, ki je ni lahko krotiti. Po obdobju evforije je prišlo obdobje kritik in ločevanja. To nam je uspelo prebroditi in ponovno vzpostaviti zaupanje v projekt in njegovo vodenje. Seveda soglasja ni nikoli mogoče doseči. Kritika je lahko tudi spodbuda.

Kako promovirate projekt? Koliko denarja namenjate za to?

Naš načrt komuniciranja z javnostjo temelji na enostavnih in jasnih načelih: ne skrivati tega, kar počnemo, komunicirati tako, da se zgodi, in napraviti vsako kulturno dejanje takšno, da je tudi komunikativno. Uporabljamo najbolj napredne in manj drage načine komuniciranja. Proračun za oglaševanje in marketing se giblje okoli treh milijonov evrov.

Koliko obiskovalcev pričakujete v letu 2012?

Mesto pričakuje, da se bo število obiskovalcev v letu 2012 podvojilo. Zaradi tega je vzpostavilo nove točke za sprejemanje gostov, tudi na področju prometa. Delovali bodo tudi kadri, ki bodo skrbeli za obiskovalce.

Kakšen nasvet bi dali kolegom v Sloveniji, kar zadeva priprave na EPK?

Ne moremo dati nobenega nasveta, saj so naši slovenski kolegi enako ali celo bolj zaskrbljeni kot mi. Vsi delamo za prihodnost naših mest.