Komisarka Vasiliu o kulturi kot nujnem členu evropskega povezovanja

Kot je komisarka dejala na pogovoru v Vetrinjskem dvorcu, je letošnje leto za evropsko kulturo zelo pomembno, saj se odloča o novi finančni perspektivi Evropske unije. Za program Ustvarjalna Evropa, v katerega se združujejo obstoječi programi Kultura, Media in Media Mundus, je trenutno v razpravi predlog, da se mu za obdobje 2014-2020 nameni 1,8 milijarde evrov. "V teh časih je to zelo dobro, zato moramo stopiti skupaj, da bo to tudi sprejeto, še posebej pri ministrih za finance," je poudarila.

Za kinematografijo in avdiovizualni sektor, ki ju trenutno pokriva program Media, naj bi bilo v okviru novega programa dodeljenih več kot 900 milijonov evrov, za kulturo pa skoraj 500 milijonov. Evropska komisija predlaga tudi, da se več kot 210 milijonov evrov dodeli novemu finančnemu jamstvenemu instrumentu, ki naj bi malim izvajalcem omogočil dostop do bančnih posojil v skupni višini do milijarde evrov, ter okoli 60 milijonov evrov za sodelovanje na področju politik, inovativne pristope k privabljanju občinstva in nove poslovne modele.

"Radi bi dali priložnost vsakemu, da razume in spoštuje različne kulture. S tem se ljudje približajo drug drugemu," je dejala komisarka Andrula Vasiliu. Prepričana je, da je kultura ključna za poenotenje Evrope, ki je v času splošne gospodarske in socialne krize na preizkušnji. "Združena v raznolikosti je moto Evropske unije," je spomnila.

Debeljak je pripomnil, da je takšna filozofija v nekdanji Jugoslaviji spodletela. "Ali lahko s poudarjanjem razlik res povezujemo?" je vprašal. Prav tako je podvomil v dejansko enotnost Evrope, ko pa države še vedno stojijo vsaka na svojem bregu. Kot primer je navedel dejstvo, da na evrskih bankovcih ni upodobljenih zgodovinskih osebnosti, ker bi te lahko bile sporne.

Debeljak se je strinjal, da je reševanje gospodarske krize na račun kulture nesmiselno. "Če se bomo spustili le na dimenzijo doseganja čim večjega dobička, bomo morda res funkcionalni, a bomo izgubili tisto, kar je pri nas evropskega in človeškega," je dejal.

Oba govorca sta se strinjala, da je EPK dobra priložnost, da se spremeni pogled na kulturo. Direktorica zavoda EPK Turku 2011 Cay Sevon je to potrdila. Kot je dejala, je bila javnost do EPK pred pričetkom izredno skeptična, po njenem zaključku pa so odzivi zelo dobri. "37 odstotkov prebivalcev mesta pravi, da so videli nove oblike umetnosti, ki jih prej še niso izkusili. 93 odstotkov lokalnih kulturnih ustvarjalcev meni, da so med EPK navezali nove stike. Skoraj 80 odstotkov jih pravi, da bodo s projekti nadaljevali, s pomočjo novih stikov tudi na tujem," je med drugim navedla.