misliV Zagrebu odprli razstavo knjig Slovenske matice
Zagreb, 17. januarja - v Zagrebu so danes odprli razstavo knjižnih izdaj Slovenske matice, ki obsega izbor iz novejšega časa in tudi nekaj primerkov starejših knjig in raritet iz arhiva. Med razstavljenimi knjigami v knjižnici Hrvaške matice (Matice hrvatske) so tudi hrvaške, ki jih je objavljala Slovenska matica.
Na razstavi, ki bo na ogled do 24. januarja, je približno 150 naslovov s področij filozofije, zgodovine, umetnosti in glasbe. Naslovi pričajo o znanstvenem in intelektualnem profilu najstarejše slovenske založbe in znanstvenega društva.
"V duhu svojega izročila si Slovenska matica še naprej prizadeva za visoko kvalitetne in v resnici potrebne knjižne izdaje ter v ničemer ne popušča danes docela prevladujočim komercialnim težnjam", je ob odprtju povedal predsednik Slovenske matice Milček Komelj.
Spomnil je, da je med drugim v založbi Slovenske matice izšla tudi knjiga Hrvaška zgodovina ter da se v Slovenski matici veselijo nadaljnjega sodelovanja, temelječega na dosedanjih tesnih in prijateljskih kulturnih stikih, ki se, kot je dejal, odpirajo tudi v še neznano prihodnost.
Podpredsednik Hrvaške matice, akademik Stjepan Damjanović, je uvodoma povedal, da sta obe matici nastali iz podobnih razlogov, "da bi vsaka v svoji sredini izdajale knjige, ne le leposlovne, temveč tudi znanstvene".
Po odprtju razstave je sledila okrogla miza o slovensko-hrvaških kulturnih stikih, na kateri so poleg Komelja in Damjanovića sodelovali tudi tajnik in glavni urednik Slovenske matice, Drago Jančar, profesor z ljubljanske filozofske fakultete Vasko Simoniti, njegov kolega z zagrebške filozofske fakultete Zvonko Kovač ter tajnik Hrvaške matice Tonko Maroević.
Damjanović je pred začetkom okrogle mize za STA povedal, da pričakuje, da predstavniki obeh matic ne bodo imeli prevelikih načrtov, temveč bolj skromne, ki bi jih lahko izpolnili, kot je občasno izdajanje slovenskih knjig na Hrvaškem in obratno. "To ne pomeni, da takšnih knjig v zadnjih letih ni bilo, a zagotovo premalo, glede na našo zemljepisno in vsako drugo tesno povezanost", je še povedal Damjanović.
Komelj je v izjavi za STA spomnil, da so bili stiki med hrvaško in slovensko kulturo najbolj intenzivni v času ilirizma v 19. stoletju. "Danes so povezave med maticami veliko bolj močne na podlagi kulture in zgodovine, obenem pa ni ideologije, zaradi česar so še bolj prisrčne", je ocenil Komelj.
Kot je napovedal Jančar, bodo letos v Ljubljani organizirali podobno razstavo Hrvaške matice ter okroglo mizo o hrvaško-slovenskih kulturnih povezavah.