Zbirka slovenskega literarnega kanona z novimi deli in urednikom

Po Ogrinovih besedah zbirka nadaljuje uredniški načrt, ki ga je zastavil Bernik. To pomeni, da razišče avtorjevo delo, "zasidrano, sprejeto ali zavrnjeno v literarni javnosti", ga opremi s historičnimi opombami, referencami, različnimi recepcijami in ga postavi v kontekst. Kot je dejal, je pričujoči letnik 2011 nastajal v dogovoru z Bernikom.

Drugo knjigo zbranih del Primoža Kozaka je uredil Dušan Voglar. Knjiga prinaša Kozakove dramske spise in osnutke, med drugim dramo Dialogi iz 50. let minulega stoletja. Poskuša orisati splošne značilnosti njegove dramatike in pojmovanja gledališča kot "idejne tribune", ki med drugim sooča eksistencializem in avtodestrukcijo humanizma. Kot je dejal Voglar, je za Kozaka značilna idejna in moralna angažiranost, ki se je izražala v gledališki skupini Oder 57.

Prvo knjigo zbranih del teologa in filozofa Vladimirja Truhlarja je uredil France Pibernik. Truhlar sodi med začetnike pesniškega modernizma med slovenskimi izseljenci s "posebno umeščenostjo med dom in svet", je povedal Ogrin. Kot pesnik se je prebudil na pobudo Zorka Simčiča šele v povojnih letih, je pojasnil Pibernik. Truhlar je bil več kot dve desetletji profesor na Papeški univerzi Gregoriani v Rimu, vstopil je v red jezuitov in se družil s teologi, kot so Romano Guardini, Hans Küng in Joseph Ratzinger - papež Papež Benedikt XVI. Kot je še dejal Pibernik, je čas, da k Truhlarjevim delom, v katerih pogosto odmeva biblijska tematika, pristopijo mladi teologi.

Profesor Janez Vrečko je napisal monografijo o Srečku Kosovelu, ki je, kot je dejal, nastalo na Bernikovo pobudo in spodbudo. Kot je dejal Vrečko, je večletno raziskovanje pokazalo, da o Kosovelu pravzaprav vemo zelo malo. Ne moremo se izogniti Kosovelovemu konstruktivizmu, saj bil "eden največjih konstruktivističnih pesnikov v Evropi in to je treba tudi pokazati", je povedal Vrečko.

Kot je še dejal, je Kosovel živel "silno intenzivno življenje", spremljal in uvidel takratna dogajanja na področjih od politike do umetnosti. Bil je intelektualec, ki je za seboj potegnil vso generacijo, še vedno pa ostajajo zanimive njegove nezabeležene stvari. Kot je poudaril Vrečko, je Kosovel sledil modernim in modernističnim gibanjem ter jih hkrati zavračal, "stopal preko mostu nihilizma" in se izvirno opredelil do odnosa med človekom, naravo in tehniko.

Dramaturg Goran Schmidt je napisal monografijo o Dominiku Smoletu. Kot je dejal, v njej obravnava Smoletovo delo, osebnost, "generacijo 57", kritike in interprete, zanimali pa sta tudi vprašanje moralnosti ter Smoletova vloga pri postavljanju temeljev današnjega Slovenskega mladinskega gledališča. Pri tem je bilo odločilno, da je zaupal ustvarjalcem, jih spodbujal k nekonvencionalnosti, med njimi tudi Dušana Jovanovića. Kot je dejal, zaradi Smoletove vpetosti v politično dogajanje pričujoče delo dobro pojasnjuje takratni čas. Knjigi je priloženo slikovno gradivo in nekaj prvič natisnjenih fotografij.