Mitja Čander za STA: Glede samostojnega ministrstva za kulturo je še vedno mogoča korekcija

V javnosti se pojavljajo pomisleki glede referenduma o samostojnem resorju za kulturo. Čander pravi, da so peticijo v javnost poslali kot civilno iniciativo, kot posamezniki, ki čutijo dolžnost, da opozorijo javnost, predvsem pa tiste, ki odločajo o zadevah, na dvomljivost takšnega početja. "To je bil naš temeljni vzgib," je povedal Čander.

"Stvar verjetno prehaja v tem tednu v bolj institucionalno fazo. V torek popoldne se bodo sestali predstavniki različnih poklicnih in interesnih združenj, kot sta Društvo slovenskih pisateljev in Nacionalni svet za kulturo. Verjamem, da bodo te organizacije aktivirale neko obliko nadaljnjega ukvarjanja s tem problemom. Nismo pa razmišljali o sami politični dimenziji, kajti vlaganje referenduma prinese zraven še kaj drugega, ne zgolj debate o ministrstvu za kulturo," je pojasnil Čander.

O pomenu in nameri ukinitve samostojnega resorja za kulturo, kot je razvidna iz koalicijske pogodbe SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi, Čander pravi, da ne ve, zakaj se je to zgodilo, vendar verjame, da ima vsakdo, ki v življenju potegne neko potezo, tudi možnost njene korekcije.

"Če korigiramo kakšno potezo, ki ni bila najbolj posrečena, s tem ne izkazujemo naše šibkosti, ampak ravno nasprotno - moč. Mislim, da je pritisk, ki se je ustvaril v javnosti, dovolj poveden. Ne samo število podpisov, temveč tudi izjave zelo uglednih kulturnikov, intelektualcev z zelo različnih 'bregov'. Te peticije, te pobude nihče ne more označiti za instrumentalizirano akcijo določene politične strani. Tistim, ki odločajo, bi to moralo dati misliti, da v prihodnjih dnevih zadevo korigirajo," je dejal Čander, ki je prepričan, da mora minister za kulturo, glavni kreator kulturne politike, sedeti na sejah vlade, "če želimo, da bo kultura prisotna na različnih področjih kulturnega življenja in ne zgolj v svojem getu".

"Večino javnosti ob tej simbolni izgubi moti, da nihče ne ve točno, kakšen je načrt kulturne politike v prihodnjih letih. Bolj kot sama organizacijska oblika je v tem trenutku pomemben realen načrt reforme, prestrukturiranje kulturnega sektorja. Ta v 20 letih po osamosvojitvi ni doživel resnejše prevetritve, ki jo nujno potrebuje. Na to opozarjam že več let. Človek bi od vlade za izhod iz krize pričakoval neko bolj določeno zavezo glede razvoja kulture v prihodnjih letih. Bojim se, da se bo s to organizacijsko spremembo celotna struktura spet ukvarjala sama s sabo in bo zmanjkalo časa in energije za realno potrebne in korenite posege," je povedal Čander.

Potrebna reforma bi po Čandrovem mnenju pomenila, da morajo javni zavodi postati bolj fleksibilne organizacijske oblike. Javni zavod je po njegovem mnenju odlična oblika za repetativno obliko dejavnosti, bistveno manj pa za žive, hitre in dinamične odločitve. Pri javnih zavodih je potrebno povečati odgovornost, po drugi strani pa avtonomijo vodstva. Po Čandrovi oceni bo potrebno omogočiti tudi pogoje za bolj fleksibilno zaposlovanje, predvsem mlajših, ki pogosto nimajo možnosti resne participacije v kulturni sferi.

"Po drugi strani moramo razmišljati o drugačni davčni politiki na področju kulture, ki bi stimulirala vlaganja. Potrebno je razmisliti, kako je s kulturno infrastrukturo, da bo čimbolj dostopna različnim ustvarjalcem in hkrati čim boljša. Niz vprašanj je že leta na mizi. Ta v boljših časih niso delovala tako pereča, ker je bilo dovolj prostora za najrazličnejše iniciative. Danes je tega prostora manj. Če že takrat nismo tega naredili, ko je bilo lažje, bo sedaj zareza nujna," je povedal Čander.