Pri Študentski založbi Woolfova, Franzen, Kafka in Rakusa

Kot je dejala namestnica odgovornega urednika zbirke Beletrina Jelka Ciglenečki, je bilo o Franzenovem romanu veliko izrečenega še pred izidom: avtor se je pojavil na naslovnici časnika Time, roman naj bi na počitnicah prebral tudi ameriški predsednik Barack Obama. Po njenem mnenju je bila pozornost utemeljena, saj smo priča monumentalnemu romanu z obsegom več kot 700 strani, ki na ozadju družinskih sag govori o vladavini Georgea Busha mlajšega in zlorabi besede svoboda.

Kot je v številnih intervjujih pojasnjeval Franzen, ki je leta 2010 gostoval v Ljubljani na literarnem festivalu Fabula, je s pričujočim romanom želel napisati Tolstojevo Vojno in mir za sodobni čas. "Še bolj nenavadno je, da mu je to tudi uspelo," je dejala Ciglenečkijeva. Slovenski prevod romana izpod peresa Jureta Potokarja je že doživel ponatis.

Tretji zvezek dnevnikov Franza Kafke, ki obsega zapise med letoma 1911 in 1923, skoraj že zaključuje izdajo njegovega celotnega opusa v slovenščini. Kot je dejal prevajalec Tomo Virk, je bil Kafka eden redkih avtorjev v svetovni književnosti, pri katerem vse, kar je zapisal, tvori literarno celoto. Kafka ni bil pisatelj, ki bi svojo normalno percepcijo preoblačil v potujitvene postopke, saj je imel očitno nenavaden pogled na ljudi, življenje in svet.

Kot je dejal Virk, se v pričujočih najzgodnejših zapisih, polnih nedokončane kratke proze, avtor v večji meri posveča opazovanju zunanjega sveta, kasnejši zapisi pa ponujajo bolj neposreden vpogled v njegovo duševnost. Zapisi prekinjajo s podobo Kafke kot bolehnežem, saj med drugim pričajo, da je bil odličen športnik, redno je obiskoval tudi bordele, poleg tega pa je nekaj časa preživel v nudističnih vegetarijanskih taborih.

Zbrano kratko prozo Virginie Woolf so prevedle Tina Mahkota, Breda Biščak in Jana Unuk. Kot je dejala Mahkota, je knjiga celovit pregled pisateljičinega proznega ustvarjanja med letoma 1906 in vse do njene smrti leta 1941. Biščakova, prevajalka zgodb iz obdobja, ko je Woolfova pisala roman Gospa Dalloway, je povedala, da ta s kompleksnimi povedmi, "ki se nemudoma končajo", ponujajo pogled navznoter, v svoj tok zaveti.

Unukova je dodala, da se sodobna recepcija avtoričinega dela osredotoča na feminizem, vendar je Woolfova predvsem želela reformirati angleški roman. V pričujoči knjigi je moč med drugim najti študijo o odnosu med človekom in psom, "skorajda pesmi v prozi", črtice in njihovo programsko različico, v kateri avtorica razmišlja o delovanju pisateljeve domišljije.

Spominske zapise Morje modro morje Ilme Rakusa, švicarske pisateljice in vileniške nagrajenke leta 2005, sta prevedli Breda Rajar in Amalija Maček. Kot je dejala Rajarjeva, je avtorica s Slovenijo povezana prek očeta slovenskega rodu. V zapisih se vrača v otroštvo, ki ga je preživela v Budimpešti, Ljubljani in Trstu, mladost v Švici in kasnejše obdobje v Parizu in Leningradu. "Strah jo je bilo kovčkov. Kjerkoli je pognala korenine, je potem odšla," je dejala Rajarjeva. Rakusa je za pričujočo zbirko žanrsko raznovrstnih avtobiografskih zapisov prejela najvišje švicarsko književno priznanje.