V mariborski UGM razstava Nedokončane modernizacije

Razstava kustosov Maroja Mrduljaša, sicer odgovornega urednika hrvaške revije za arhitekturo in kulturo Oris, ter srbskega arhitekturnega zgodovinarja in teoretika Vladimirja Kulića, je zaključna faza dveletnega raziskovalnega projekta, ki je združil več kot 40 mladih strokovnjakov s področja celotne nekdanje skupne države. Ti so v minulih dveh letih na konferencah v Zagrebu, Skopju, Beogradu in Splitu, zadnja pa bo aprila letos v Ljubljani, delili svoja raziskovanja, teorije in razmišljanja z mednarodnim občinstvom.

Kot je povedala Simona Vidmar iz mariborske umetnostne galerije, gre za prvi poskus retrospektivnega pogleda na dobrih 40 let trajajoč proces urbanizacije, nabite s političnimi prejudici, prvo združitev celotnega arhitekturnega teritorija nekdanje Jugoslavije pod skupnim imenovalcem ter prvo celovito analizo arhitekturne zapuščine socialističnega obdobja za našo sodobnost.

"S to pionirsko razstavo želijo avtorji odgovoriti na še vedno odprta vprašanja, ki so se začela porajati v obdobju po razpadu Jugoslavije in so zaradi privlačnosti neznanega teritorija postala zanimiva predvsem tujim strokovnjakom. Zanima jih, kaj arhitekturni prostor jugovzhodne Evrope pomeni v mednarodnem kontekstu, ali obstaja nekaj, čemur lahko rečemo jugoslovanska arhitektura, koliko je ta arhitektura socialistična in koliko modernistična, ter nenazadnje, kaj arhitektura socialistične Jugoslavije prinaša danes in jutri," je dejala Vidmarjeva.

Po besedah Mrduljaša Nedokončane modernizacije predstavljajo študije primerov, ki pokrivajo večino najpomembnejših (nedokončanih) procesov urbanizacije, pri čemer so si prizadevali nakazati odnos med arhitekturo in družbeno stvarnostjo v socialistični Jugoslaviji in državah naslednicah. Kot je dejal, gre za poskus opisa okoliščin, znotraj katerih so določene arhitekture nastale, ter ugotoviti njihov modernizacijski učinek, ki se kaže v današnjem času.

Gradnja prestolnic šestih republik in njihovih ustanov - narodnih skupščin, sedežev komunistične partije, knjižnic ali univerz - je po besedah Kulića sprožala vprašanja, kako predstavljati identitete posameznih narodov. Odgovori so se, kot je ugotavljal, zelo razlikovali, od kozmopolitskega modernizma do različnih variant modernističnega regionalizma, ki so črpale iz vrste modernih in starejših tradicij.

Razstava je sicer pripravljena v šestih tematskih in tudi časovnih sklopih. Nastala je na podlagi 26 raziskav več kot 40 raziskovalcev, na ogled pa bo do 22. aprila letos. Zaokroža jo posebna razstava dunajskega fotografa Wolfganga Thalerja, v sklopu katere je razstavljena zbirka fotografij arhitekturne zapuščine socialistične Jugoslavije, nastalih v zadnjih treh letih.