Pri Celjski Mohorjevi dela Franca Sodje in Metke Klevišar

Pisma mrtvemu bratu in Pred vrati pekla sta prvi avtorjevi deli v zbirki Izbrani spisi. Z izdajanjem njegovih del v omenjeni zbirki bodo zaključili leta 2014, ko bodo obeležili stoletnico avtorjevega rojstva, je pojasnil Andrej Rot, ki je uredil obe deli.

Po njegovih besedah Sodja ni bil v prvi vrsti pisatelj za sladokusce, pač pa duhovnik, ki je pustil močan pečat v vseh, s katerimi se je srečal. Izkušnjo osemmesečnega zaprtja v samici, prisilnega dela in spoznanja, da je nezaželen v državi, je vzel kot izhodišče za osebno pot k svetosti.

Marija Cvetek je v spremni besedi k delu Pisma mrtvemu bratu Sodjo označila kot človeka velike ljubezni. Kot je pojasnila, je sam zapisal, da je ljubezen brez trpljenja prazna lupina, trpljenje brez ljubezni pa "brneč zvon, zveneče cimbale, vpitje v prazno, krik k sebičnosti".

V knjigi Pred vrati pekla avtor opisuje obdobje med vojno, ko je nekemu bogoslovcu pomagal čez mejo in bil zato obsojen na zapor in odvzem vseh državljanskih pravic. V delu Pisma bratu pa je zbranih 32 pisem, v katerih piše o soočanju s svojo boleznijo bratu, ki je zaradi podobne bolezni umrl.

Samo, da bo zdravje je deveta knjiga Metke Klevišar. Kot je poudarila, knjiga sovpada z evropskim letom aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, pa tudi s svetovnim dnevom bolnikov, ki smo ga obeleževali 11. februarja.

V knjigi Klevišarjeva podaja svoja razmišljanja o zdravju, ki je po njenih besedah zlasti v medijih zavajajoče predstavljeno. Zdravje je mnogokrat opredeljeno kot največja vrednota, kar lahko po njenem prepričanju hitro postane stvar manipulacije. Marsikdo se bori s kašno boleznijo, pa vendar ostaja ustvarjalen, je menila, zato kot sporno ocenjuje splošno mnenje "če je zdravje, je vse, če ga ni, ni pa nič".