Pestra lanskoletna bera založbe Franc-Franc

Delo akademika Zadravca Slovenski narodnoobrambni in protivojni roman prinaša analizo 21 romanov 19 avtorjev, ki so od prve svetovne vojne do leta 2007 tematizirali slovenske odnose s sosedi in imperialnimi apetiti tujih oblastnih centrov ter narodnoobrambna prizadevanja. Med romani, ki jih je Zadravec označil kot umetniške dokumente trdoživega naroda, so med drugim dela Franceta Bevka, Prežihovega Voranca, Borisa Pahorja, Zorka Simčiča, Miška Kranjca, Mateja Bora, Toneta Partljiča, Saše Vuge in Alojza Rebule.

V pesniški zbirki Sledi na slani je Kozinc po besedah urednika Francija Justa na poti k transcendenci, družbi in ljubljeni osebi. Pesmi so pisane v žalobnih, temnejših, a ne zagrenjenih tonih. Kozinc je dejal, da se pri pisanju ves čas giblje med etiko in estetiko, sicer pa mu je bližja od literarne igre moč življenja, ki mu pomaga, da se približa poeziji. Frbežarju pa so po mnenju Justa literarne igre blizu, kar dokazuje tudi v zadnji, deseti pesniški zbirki Anti/soneti. Avtorja zanima beseda kot temelj poezije, ki jo vidi kot filmski kader, ki se na koncu sestavi v film.

Potovci so peto pripovedno delo Bevčeve. V njem v treh časovnih premenah podaja zgodbo večnega popotnika. Prvo zgodbo postavlja v obdobje prvega stoletja našega štetja, v njej pa spregovori o potovanju apostolov Tadeja in Jerneja. Protagonist druge zgodbe je Ištvan Kerekereš iz obdobja med obema vojnama, junak tretje zgodbe je pa njegov vnuk Emanuel. Vsi popotniki so tudi prenašalci pomembnih sporočil in iskalci odgovorov na večna človeška vprašanja.

Gluvić se v mladinskem romanu Celovečerni film kot v vseh svojih del ukvarja z nesmiselnostjo mitologije, zgodbe pa na novinarski predstavitvi ni želel razkriti.

Korespondenca Vaneka Šiftarja z naslovom Ob Muri in daleč čez, ki jo je uredil Mirko Munda, zajema pisma pravnika, družboslovca in politika, v katerih si je dopisoval z devetimi pomurskimi rojaki: Miškom Kranjcem, akademikom Zadravcem, kulturnikom Jožetom Vildom, publicistom Ivanom Kreftom, književnikom Francom Bükvičem, zgodovinarjem Tonetom Ferencem, naftnim strokovnjakom Kolomanom Cigütom, škofom Vekoslavom Grmičem ter slavistom in politikom Antonom Vratušo. Kot zanimivost je Munda izpostavil, da je Šiftar večino pisem pisal v duplikatu.

Just je izrazil veselje, da je izšlo Balažicevo delo Pomurje: Umetnostnozgodovinski oris, saj je s tem regija končno dobila celosten pregled umetnostnozgodovinske dediščine od srednjega veka do danes. Avtor na tem območju omenja tri vrhunce: prvega v okviru gotske umetnostne produkcije 14. in 15. stoletja, zatem obdobje na prehodu iz 19. v 20. stoletje, zadnji vrhunec pa je Pomurje doživelo v drugi polovici minulega stoletja.

Noveli Ostani z mano duša moja Dušana Šarotarja je dodan še porabski prevod. V osrednji zgodbi novele avtor pripoveduje o judovskem dekletu in fantu, ki se med drugo svetovno vojno srečata kot begunca na ladji, ki pelje proti Kanadi.

Lajos Bence, ki velja za enega osrednjih predstavnikov prekmurske madžarske literature, je v delu Vzklit iz kamna zbral nekaj pesmi, esejev in študij. Pri založbi so izdali še vodnik Porabje Franca Justa - tokrat v madžarski in angleški različici, ter monografijo z naslovom Občina Puconci.