Na hitro prelistano 18.2.2012 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 18. februarja - Pri založbi Modrijan so izdali roman francoskega pisatelja Emmanuela Carrerea Drugi in jaz, pri Celjski Mohorjevi družbi pa zbirko še neobjavljenih pesmi Antona Martina Slomška. Založba Hyperion je izdala teoretsko delo Jean-Luca Nancyja Pozaba filozofije, Mladinska knjiga pa slikanico Alexandre Maxeiner in Anke Kuhl Vse naše družine.

Ljubljana. Roman avtorja Emmanuela Carrere z naslovom Drugi in jaz. Foto: STA

Ljubljana.
Roman avtorja Emmanuela Carrere z naslovom Drugi in jaz.
Foto: STA

Ljubljana. Zbirka še neobjavljenih pesmi avtorja Antona Martina Slomška z naslovom Poezija. Foto: STA

Ljubljana.
Zbirka še neobjavljenih pesmi avtorja Antona Martina Slomška z naslovom Poezija.
Foto: STA

Ljubljana. Slikanica avtorice Alexandre Maxeiner z naslovom Vse naše družine. Foto: STA

Ljubljana.
Slikanica avtorice Alexandre Maxeiner z naslovom Vse naše družine.
Foto: STA

Ljubljana. Knjiga avtorja Jeana-Luca Nancyja z naslovom Pozaba filozofije. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga avtorja Jeana-Luca Nancyja z naslovom Pozaba filozofije.
Foto: STA

DRUGI IN JAZ - ROMAN FRANCOSKEGA PISATELJA, KI PONUJA BRALCU SAMOREFLEKSIJO

V romanu Drugi in jaz avtor podaja zgodbi o pretresljivosti smrti, ki sta močno posegli v njegovo življenje. Čeprav sta zgodbi na videz nepovezani, ju tesno združi pisateljeva pričevalska, sčasoma pa tudi doživljajska vpletenost. Zanj postaja tuje življenje ogledalo, v katerem se odslikava njegovo lastno bivanje, kar vpliva tudi na oživljanje njegovega intimnega razmerja in na njegov odnos do drugih. Ko govori o drugih, obenem pripoveduje tudi o sebi. Ob tem pripoved tudi bralca spodbuja k razmisleku o lastnem svetu. Emmanuel Carrere (1957), ki velja za enega najbolj uveljavljenih sodobnih francoskih pisateljev, je tudi scenarist in režiser. Leta 1983 je izšel njegov prvi roman "L'amie de jaguar" (Jaguarjeva prijateljica). Ker je potomec ruskih emigrantov, je njegovo življenje in delo pomembno zaznamovala ruska zgodovina. Ena od njegovih literarnih uspešnic je "Un roman russe" (Ruski roman). Po večini njegovih romanov so posneli filme. Pisatelj je dobitnik številnih literarnih nagrad. S pričujočim romanom, ki ga je prevedla Marjeta Novak Kajzer, se avtor slovenskim bralcem predstavlja prvič.

ZBIRKA SLOMŠKOVIH ŠE NEOBJAVLJENIH PESMI

Slomšek je v času življenja objavil le dve tretjini svojih pesmi. Zlasti tiste literarno močnejše iz zgodnejših dob niso bile nikoli objavljene in so ostale do danes v rokopisih. Prav tem je namenjena ta zbirka. V njej so objavljene pesmi iz glavnih rokopisnih virov, v katere je Slomšek najbolj zgoščeno in zbrano odtisnil svoje pesniško ustvarjanje. Največji del knjige zavzema njegova nenaslovljena pesniška zbirka, dodani pa so še nekateri drugi rokopisi, ki kažejo na sistematičnost zapisovanja in zbiranja pesmi. Del opusa, ki v širšo javnost prihaja prvič, je iz obdobja med letoma 1820 in 1830. To je doba pred Prešernovim javnim nastopom v Kranjski čbelici, v kateri je Slomšek po eni strani nadaljeval Vodnikovo razsvetljensko tradicijo, po drugi pa vanjo vpeljal mnoge nove duhovne, refleksivne in zlasti narodno afirmativne elemente, s katerimi je napravil opazen premik od razsvetljenske k predromantični poetiki. V tem pogledu je Slomškova poezija utirala novo literarno pot, so zapisali na založbi, ki so delo izdali v zbirki Slomškovega zbranega dela.

POZABA FILOZOFIJE - TEORETSKO DELO FRANCOSKEGA FILOZOFA

Avtor v uvodu razprave Pozaba filozofije piše, da "strani nimajo nobenega namena česarkoli odkrivati. V nekem smislu zapisujejo stanje stvari. Pogosto ne povedo nič več kakor to, kar bi že moralo biti znano in priznano, vendar pa je najverjetneje vsaj enkrat koristno, če ne predpostavljamo, da je vse to že poznano". Avtor želi v delu pokazati, kaj je pozabljeno, kaj je filozofija, kaj je postala in kaj bi bilo primerno storiti z njo ali v njenem imenu. Eno temeljnih del francoskega filozofa in literata Nancyja (1940) je esej Vsiljivec, refleksija o izkustvu transplantacije srca, ki je leta 2004 navdihnila tudi istoimenski film v režiji Claire Denis. V slovenskem prevodu so poleg pričujočega dela in Vsiljivca izšla še filozofova samostojna dela: spisi Corpus, Noli me tangere in Rojstvo prsi, Evidenca filma: Abbas Kiarostami ter Odpor(nost) poezije. Pozabo filozofije je prevedel Matej Leskovar.

VSE NAŠE DRUŽINE - SLIKANICA O RAZLIČNIH DRUŽINAH

Klasično družino sestavljajo oče, mama in otroci, a v današnjem svetu so nekaj povsem običajnega številne druge oblike družin. Razgibana in duhovita slikanica nemške avtorice Alexandre Maxeiner, podnaslovljena O otroku nove punce brata očetove nekdanje žene in drugih sorodnikih jih predstavlja in opisuje s pomočjo številnih ilustracij Anke Kuhn. V njej lahko mladi bralec prebere, kako se Lan včasih spre s sestro Laro, da Mija nima brata ali sestre, ima pa vsega po dvoje, da ima Jakob novega očeta, Zoja in Peter pa imata dve mami in dva očeta. Slikanica je lani prejela nemško nagrado "deutscher jugendliteraturpreis" za najboljšo poučno slikanico. Za slovenski prevod je poskrbela Neža Božič.