Na okrogli mizi v Mariboru o grozodejstvih v Sudanu

"Pobijanje se kar ne neha. Nadaljuje se dan za dnem in poteka tudi zdaj, ko mi tukaj govorimo," je dejal Ali. Zato je hvaležen aktivistu Tomu Križnarju, da je posnel film, za katerega upa, da bo svetu "odprl oči in ušesa" ter tako prispeval h prekinitvi nasilja.

"V tretjem svetu ni nevernih. V našem svetu pa vlada prepričanje, da nihče ne vidi in sliši, kaj delamo. In ravno to sem želel spremeniti; svetu sem želel spet nadeti oči in ušesa," je odvrnil Križnar. Film je nastal na podlagi posnetkov, ki so jih naredili prostovoljci v vojnih conah v Nubskih gorah, Modrem Nilu in Darfurju s kamerami, ki jim jih je v letih 2009 do 2012 razdelil Križnar s sodelavci.

Režiserka Maja Weiss, ki je s Križnarjem sodelovala že pri več projektih, ne more verjeti, da se takšna grozodejstva, kot jih prikazuje film, dogajajo že 30 let. "Svet je tako krut in neustavljiv. Človek si misli, da je nekje meja, a vedno znova ugotoviš, da je ni. V bistvu je še slabše kot prej," je dejala.

Vsi sodelujoči so se strinjali, da mednarodna skupnost ne naredi dovolj, da bi ustavila morijo. Po besedah novinarke Marjane Vončina, ki je povezovala pogovor, pa film Oči in ušesa boga - videonadzor Sudana le vliva neko novo upanje: "Kamere so svojevrsten upor ljudi, ki so ostali sami."

Novinar Boštjan Videmšek je poskušal pojasniti vzrok tega nasilja, a enoznačnega odgovora ni mogel podati. "Današnji Sudan je tematski park vseh mogočih konfliktov. Jedro konfliktov pa je nafta," je dejal.

Na okrogli mizi bi morala sodelovati še Eva Tomič z ministrstva za zunanje zadeve, a se je opravičila. Prav tako je bil napovedan vklop prek videokonference z visoko komisarko ZN za človekove pravice Navanetem Pillay, ustanoviteljem Cinema for Peace Jako Biziljem ter ambasadorko Unicefa v Afriki Mio Farrow, a si ti niso vzeli časa. Neuspešen je bil tudi poskus vzpostavitve telefonske povezave s sogovornikoma v Nubskih gorah in Modrem Nilu.

Med znanimi obrazi v nabito polni dvorani Vetrinjskega dvora je bil le rektor mariborske univerze Danijel Rebolj, ki se je dogodka udeležil, ker verjame, da mora biti univerza družbeno odgovorna. "Glavni razlog teh problemov je v slepoti in gluhoti. Poskušamo dojeti in razširiti to dojemanje ter skozi to spreminjati vzorce," je dejal.

Križnarju pri njegovih prizadevanjih pomaga Klemen Mihelič iz humanitarne organizacije Hope, ki je izpostavil, da so njihove kamere že prinesle določen napredek, saj se je na območjih, kjer so jih razdelili, zmanjšalo število napadov in posilstev. "Da se nekaj narediti. Čisto vsak lahko prispeva na svoj način," je položil na srce poslušalcem. Dodal je, da kamere še vedno zbirajo, prav tako pa tudi sredstva za vrtalno napravo za vodo in za šolanje Sudancev.

Film Oči in ušesa boga - videonadzor Sudana je Križnarjevo dokumentarno pričevanje o skritem iztrebljenju afriških staroselcev na območjih, bogatih z naravnimi viri v Sudanu. Nastajalo je med letoma 1979 in 2012. Kljub zagotovilom filma niso uvrstili v program gala festivalske prireditve Cinema for Peace v sklopu Berlinala, zato ga je Križnar protestno prikazal nedaleč stran od rdeče preproge.