misliPicassovo Guernico pregleduje orjaški robot Pablito
Madrid, 26. februarja - Mojstrovino Guernica španskega umetnika Pabla Picassa ob 75. letnici nastanka natančno pregledujejo. Orjaški robot, poimenovan Pablito, v Muzeju Reina Sofia ustvarja na deset tisoče mikroskopskih posnetkov, ki bodo raziskovalcem omogočila vpogled v stanje te črno-bele protivojne mojstrovine, ki ima za sabo mnogo selitev po svetu.
Ljubljana.
Podpis slikarja Pabla Picassa.
Foto: Matej Leskovšek/STA
Arhiv STA
V Muzeju Reina Sofia so se povezali s špansko telekomunikacijsko družbo Telefonica in skupaj razvili tehnologijo, ki uporablja napredno infrardečo in UV fotografijo, piše ameriška tiskovna agencija AP. V muzeju je ta črno-bela Picassova slika, velika 7,8 x 3,5 m, na kateri se mešajo ljudje in živali s trpečimi izrazi, razstavljena od leta 1992.
Guernico je Picasso naslikal v Parizu in z njo protestiral proti bombardiranju nacističnega letalstva baskovske vasi Guernica. Za seboj ima veliko selitev po Evropi in Združenih državah, dolgo je bila razstavljena v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, kjer so jo restavrirali, preden so jo leta 1981 vrnili v Španijo, najprej v Muzej Prado in nato v Muzej Reina Sofia.
Gigantsko robotsko napravo so zgradili predvsem zato, da Guernice ne bi bilo potrebno snemati s stene in seliti v konservatorske laboratorije, kjer sicer običajno opravijo tovrstne raziskave, saj bi selitev za umetnino predstavljala določeno tveganje.
"Slika zaradi številnih premikov v preteklosti ni v najboljšem stanju," je dejal vodja restavratorskega oddelka v muzeju Jorge Garcia Gomez-Tejedor in dodal, da bi postopek lahko primerjali z medicinsko prakso, ko je pacient denimo pod nenehnim nadzorom in skrbništvom.
Tako vsak večer, ko se zaprejo vrata muzeja za obiskovalce, in pa ob torkih, ko je muzej zaprt, Pablita postavijo na njegovo mesto pred sliko. Čez noč nato devet metrov dolga in pet metrov visoka naprava, ki tehta 1,5 tone, s premiki z natančnostjo 25 mikronov skenira površino slike.
Stroški izgradnje robota niso znani, vendar časnik El Pais piše, da znašajo okoli 300.000 evrov.
Po besedah restavratorskega računalniškega tehnika Humberta Durana bodo tako prišli do popolnih informacij o umetnini - tako o pripravljalnih risbah kot o vseh poznejših posegih na umetnini; robot zazna tudi zračne mehurčke in praske, neopazne za človeško oko.
"Osnovna ideja je sicer bila strokovnjakom in laični javnosti predstaviti sedanje stanje in ohranjenost slike," je povedal Garcia Gomez-Tejedor in dodal, da slika zaenkrat še ne potrebuje restavriranja.