Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

JEDCI RŽI - ROMAN O ŽIVLJENJU IN SKRIVNOSTIH LJUDI IZ NEKEGA SAMOTNEGA ZASELKA

Pisateljica dogajanje romana postavlja v samotni zaselek Brinje, v katerem pa ni vse tako preprosto, kot je videti na prvi pogled. Zdi se, da prebivalci tega pozabljenega kraja znajo živeti z njegovimi pomanjkljivostmi in si zatiskati oči pred raznovrstnimi čudaštvi in norostmi, dokler se ne zgodi nekaj, ob čemer so se prisiljeni soočiti s svojimi najhujšimi strahovi. Nekatere skrivnosti pridejo na dan, druge pa za vselej ostanejo skrite - recimo v rži. Aleksandra Kocmut (1976) je pesnica, pisateljica, urednica in prevajalka. Doslej je objavila več del za otroke in odrasle, med njimi zbirko pravljic Na otoku Puklmec, roman Trije razlogi, pesniško zbirko Zaskorjena in pravljici Kometek Raketek in Sončeva darila ter Andraž spozna knjižnega molja. Poezijo in prozo objavlja v različnih literarnih revijah in drugi periodiki.

POPULARIZACIJA NACIJE - MONOGRAFIJA O NACIONALNI IDENTITETI IN MEJAH NA PRIMERU AVSTRIJSKE KOROŠKE

Doktorica komunikoloških znanosti in predavateljica na Fakulteti za družbene vede Maruša Pušnik v delu Popularizacija nacije: Komuniciranje, nacionalizem in proizvodnja mej obravnava oblikovanje nacije in nacionalne identitete v procesih komuniciranja v družbi. V knjigi analizira življenje koroških Slovencev na meji med dvema nacionalnima ideologijama in načine, kako ljudje ponotranjijo ali zavračajo ideje nacionalne pripadnosti. Knjiga prikazuje bogat nabor empiričnega gradiva iz koroškega vsakdana, saj avtorica pod drobnogled vzame številne tekste in prakse, od zgodovinopisnih zapisov, političnih institucij, literature, muzejev, medijskih reprezentacij, vsakdanjih govoric, mikro življenjskih situacij do znanstvenih del, ki se dnevno vpletajo v reproduciranje nacionalizmov in meje na Koroškem. Ugotavlja, da nacionalna meja na Koroškem ni zgodovinska nujnost ali rezultat neke vnaprej obstoječe nacionalne volje ljudi, ampak je rezultat trka državotvornih diskurzov in nacionalizmov. Ti, kot piše, od 19. stoletja naprej formirajo nacionalne ideologije in s tem omogočajo teren za reproduciranje nacionalnih razlikovanj.

DRUGA STRAN OTOKA - KLEČEVA DRAMA O MOŠKO-ŽENSKIH ODNOSIH

Pesnik in pisatelj Milan Kleč se je s pričujočim delom po več kot desetih letih vrnil k dramatiki. Zgodba tokratne drame je bizarna, vendar tudi zelo življenjska in presenetljivo nežna. Goran Schmidt jo v spremni besedi označi za igro o spoštovanju prave ljubezni. Zgodba se začne, ko trije prijatelji pripotujejo na otok, da bi v moški družbi poskušali razrešiti svoje odnose z ženskami. Osrednji junak igre se mora sprijazniti z resničnostjo svoje slutnje, da za partnerico, ki je predstavljena v retrospektivnih prizorih, ni primeren on sam, marveč njegov prijatelj. Zato se odloči, da se svoji ženski odpove in jo preda prijatelju. Tako udejanji, čeprav s težkim srcem in nemalo bolečine, načelo zmagujoče prave ljubezni. Ni pa to, tako Schmidt, nikakršna idila, ampak teče tudi kri. Kleč (1954) v svojih delih združuje fantastiko, grotesko in absurd. Glavne osebe največkrat zaseda bohemski umetnik. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, med drugim je leta 2006 za knjigo kratke proze Srčno dober človek in zvest prijatelj prejel nagrado Prešernovega sklada.

GUGALNICA ZA DVA - MLADINSKI ROMAN O ODRAŠČANJU IN ZASVOJENOSTIH

Osrednja zgodba mladinskega romana Gugalnica za dva se plete okrog mladostnikov, polbratov Špele in Boruta in njunega življenja, ki je prepredeno s številnimi težavami, od ločitve staršev, prek preprodaje in jemanja drog do psihičnih stisk. Špela se ujame v mrežo gojiteljev konoplje in poskuša s kajenjem marihuane, Borut pa ima težave s preveliko telesno težo, ker je odvisen od hrane. Njuni zgodbi dopolnjujejo tudi trije sošolci, ne ravno zgledni učenci, ki ustanovijo tajno društvo z imenom Zaščitniki. A prav to na koncu pripomore, da policija polovi preprodajalce mamil. Rudi Mlinar (1950) je avtor več proznih in dramskih del za odrasle in otroke.