Na simpoziju o Kafki od rokopisov in prevodov do stripov

Urednik pri Študentski založbi Aleš Šteger je spomnil, da so leta 2007 začeli prevodni projekt serije knjig, ki prinašajo Kafkova pisma, dnevnike in prozo. Kafkov ustvarjalni postopek določajo fragmentacija, variacije in prepletanja, zato zbirka "skoraj zbranih del" omogoča lažjo rekonstrukcijo duhovnega vesolja tega velikana svetovne literature.

K lažjemu vstopu v zagonetni literarni svet Franza Kafke so s svojimi referati poskušali prispevati tudi domači in tuji predavatelji. Prevajalec Štefan Vevar je v predavanju Prevodne implikacije Kafkove pisave v perspektivi slovenskega prevoda predstavil devet prevodnih principov. Kafkova pisava, prežeta s tematiko absurdnega kolesja sodobnega življenja, namreč velja za velik prevajalski izziv in, kot je dejal Vevar, so prevajalci vedno igrali veliko igro dobitkov in izgub.

Profesorica nemške književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Neva Šlibar se je posvetila prenosu Kafke v strip ali risan roman. Za strip, ki je dolgo, ponekod pa še vedno, veljal za manjvredno umetniško zvrst, celo šund, so bila velika literarna dela, klasike, vedno izziv. V prenosu v striparski medij sicer daleč pred vsemi vodi William Shakespeare, toda Franz Kafka prav veliko ne zaostaja.

Čeprav se, tako Šlibarjeva, nemara zdi nenavadno, da pomensko težko dostopna Kafkova dela zaživijo v obliki stripa, pa je ta za avtorje vedno predstavljal izziv, ki je naletel na odziv. Kaj torej govori v prid Kafke v stripu? Zanj so značilne intenzivne podobe, zaradi nenavadnosti je lažje dostopen z neverbalnimi kodi, stripu pa je prav tako blizu preplet vsakdanjega ter strašljivega, fantazijskega.

Šlibarjeva je opozorila, da Kafkovih del ne gre enačiti s stripi. Sama je na strani izvirnika, dopušča pa možnost, da je lahko strip primerna "vstopna droga" v pisateljev enigmatičen svet.

Profesor z Univerze v Heidelbergu in urednik najobsežnejše zbirke Kafkovih zbranih del v nemščini Roland Reuss je v svojem referatu opozoril še na enigmatičnost Kafkovih zapisov. Znano je, da je Kafka veliko svojih del pustil nedokončanih. Max Brod, ki je dela urejal posthumno, je imel zato precej preglavic. Sam je izbiral med prečrtanimi besedami, kar je pogosto vplivalo na kontekst. Skrivnostno in težko določljivo je tudi sosledje lističev, na katere je pisal Kafka. Reuss se je zato odločil za zgodovinsko-kritično izdajo Kafkovih del, ki obsega vse, kar je prečrtano, izpuščeno, popravljeno. Bralec naj se tako sam odloči, kako bo pristopil h Kafki, kajti "princip, da smo zanamci pametnejši od avtorja, je nekoliko problematičen".

Na popoldanskem delu simpozija, ki poteka v Cankarjevem domu, je sodeloval še sodnik deželnega sodišča v Celovcu, pisatelj in profesor na celovški univerzi Janko Ferk, ki je občinstvu približal vlogo sodnika v romanu Proces. Slog Kafkovih sodnikov je avtoritaren, oddaljen. Kafkovi sodniki ne sodijo, temveč lovijo. Kafkovi sodniki niso posamezniki, temveč množica, ustrojena po hierarhičnem principu, pred katero stoji nemočen posameznik.

Literarni zgodovinar in prevajalec Kafkovih del v češki jezik Josef Čermak se je posvetil recepciji Kafkovih del na Češkem. Čeprav je Kafkov opus doživel več padcev kot vzponov, se mu je najslabše pisalo v komunističnih časih, povsem nenaklonjenih subverzivni pisavi. Po letu 1989 je bila pot do Kafkovih del na Češkem odprta, nenadoma je postal svetovna ikona, nekakšna maskota kulturnega turizma. Toda prav poprejšnja izkoreninjenost je botrovala, da Kafka na češkem literarnem zemljevidu še vedno nima tistega mesta, ki mu pripada, je prepričan Čermak.

Prevajalec in publicist Tadej Troha, ki je tudi povezoval simpozij, je v referatu približal pojem "dogodka" v Kafkovi pripovedi Preobrazba. Na prvi pogled se zdi, da je čas za dogodek že v prvem stavku, ko se Gregor Samsa prebudi kot žuželkast stvor. Toda kot je opozoril Troha, je odločilen tisti trenutek, ko Samsa zaradi nove fizične podobe ne more več zaspati na desnem boku, kot je navajen. Prišlo je do nepopolne preobrazbe, nespremenjena psiha je trčila ob novo telo. Prav nepovratnost afirmira preobrazbo ter jo naredi po mnenju Trohe naredi za pravi dogodek.

Simpozij je sklenil Reiner Stach, eden najpomembnejših nemških Kafkovih biografov. Stach je predstavil svoj pogled na Kafkove fragmente in nedokončana dela. Po njegovem mnenju bi bilo naivno misliti, da Kafka svojih del ni končal namenoma ter ob tem spomnil na njegov način ustvarjanja. Ves čas si je beležil misli na lističe, "kot da bi si delal zalogo". Po Stachovih besedah so bile to nekakšne slike, primerne za kasnejši razvoj, ki hkrati jasno kažejo, da Kafka ni imel jasnega pisateljskega načrta. V njegovih delih zato koncept pripovedovanja preplavi pisanje, kar mestoma še dodatno otežuje recepcijo. Toda ne glede na vse, tudi ali predvsem zaradi Kafke zaokroženost literarnega dela ne sodi več med ključne estetske kriterije.