Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ESEJI O ALGORITEMSKI KULTURI ALEXANDRA R. GALLOWAYJA

Video igre so v zadnjih 20 letih postale eden osrednjih kulturnih pojavov in danes po svoji popularnosti ter vplivu uspešno tekmujejo s starejšimi mediji, kot so film, televizija in popularna glasba. Alexander R. Galloway je eno osrednjih svetovnih teoretskih imen na tem področju. V knjigi Teorija video iger, podnaslovljeni Eseji o algoritemski kulturi obravnavani fenomen reflektira v različnih kontekstih - elektronske kulture, tehnologij, skozi njegove družbenopolitične implikacije ter v kontekstu drugih umetnostnih in kulturnih praks. Kot je na nedavni novinarski konferenci zavoda Maska povedal avtor spremne besede h knjigi Janez Strehovec so Gallowayjevi eseji lahko zelo zanimivi za tiste, ki se ukvarjajo s teorijo interaktivne umetnosti. "V video igri uporabnik napreduje tedaj, ko si izdela svoj algoritem, odtod tudi podnaslov. Sam menim, da so projekti intermedijske umetnosti pogosto tako zapleteni, da na enak način uporabnika vabijo, naj si izdela svoj lastni algoritem, da lahko vstopi v ta kompleksni umetniški svet," je pojasnil. Dodal je, da knjiga, ki jo je poslovenil Andraž Golc, za bralca predstavlja velik izziv, saj jo je napisal zanimiv teoretik, ki je podal nov protokol za razumevanje video iger.

MARC AUGE: POGLED NA NEKRAJE IZ ANTROPOLOŠKEGA VIDIKA

Delo Nekraji, podnaslovljeno Uvod v antropologijo nadmodernosti, je prva v slovenskem jeziku dosegljiva knjiga Marca Augeja. Gre za temeljno delo urbane antropologije, ki je bilo po izidu leta 1992 prevedeno v številne jezike. V njem avtor tematizira aktualne pojave v sodobni globalni družbi, ukvarja pa se zlasti s prostori, ki jih imenuje nekraji. Tipični nekraji so na primer letališča ali nakupovalna središča. Auge je začel nekraje preučevati kot prostore, ki so urbanemu človeku blizu. Zanimalo ga je, ali imajo ti nekraji sploh identiteto, kakšna je ta identiteta in kakšna je kakovost odnosov znotraj njih. Kot je na novinarski konferenci povedal avtor spremne besede h knjigi Matjaž Uršič, je Auge ugotovil, da se v današnjem svetu vse bolj množijo kraji, v katerih manjkajo simbolne povezave, odnosi, zanimivo pa je, da do nekrajev nima negativne konotacije. "Pravi, da imajo vsi nekraji, ki so ponavadi v medijih povezani s slabšalnimi konotacijami, možnost postati kraji. K temu dodaja, da se šele v nekraju začne avantura," je poudaril Uršič. Knjigo je prevedla Sonja Dular.

MLADA DRAMATIČARKA VESNA HAUSCHILD IN NJENE ŽENSKE

Založba Ekslibris si že od začetka delovanja prizadeva podpreti mlade, še neuveljavljene avtorje. Pod okriljem založbe je tako konec minulega leta izšel dramski tekst Inventura, ki je hkrati literarni prvenec mlade avtorice Vesne Hauschild. Kot je v recenziji dela zapisal Denis Poniž, gre za pripoved o skupini žensk, povezanih poklicno in zasebno, ki se znajdejo v izjemni situaciji, ko bo odločeno, katera od njih bo še obdržala službo in katera ne. "Prav ta temeljni zaplet vzdržuje dramsko napetost, ki je hkrati pogled v našo (kruto) realnost in pripoved, ki ima artistično konotacijo, skozi katero se zgodba zaplete in tudi presenetljivo razplete," je presodil. Dramo je Hauschildova napisala za diplomsko nalogo iz dramaturgije in je doživela tudi bralno uprizoritev v Gledališču Glej. Po mnenju Poniža je mlada avtorica v delu pokazala, kako spretno in psihološko utemeljeno zna oblikovati nianse v dialogih oseb, ki se karakterno razlikujejo, in dodal, da bi si Inventura vsekakor zaslužila uprizoritev na katerem od slovenskih profesionalnih odrov.

SVET MLADOSTNIKOV KOT GA VIDI NÖSTLINGERJEVA

Pisateljica Christine Nöstlinger, ki je bila lani, ob svoji 75-letnici odlikovana z veliko častno nagrado Republike Avstrije, v nemškem literarnem okolju velja za prodorno avtorico otroške in mladinske literature. Pri Mohorjevi Celovec so že izšle njene številne knjige, nazadnje mladinsko delo Capasta Loreta. V njem je opisala ljubezensko zgodbo med balincem, molčečim tipom, ki se iz trme tedensko povsem postriže, ter Loreto, živahno bodočo cirkuško princesko, ki po sili razmer prestopa preveč mej. Zaljubljencema se pridružuje še Kodravka, ki dela zmedo. "Trikotna ljubezen brez prihodnosti, bi rekli," so zapisali pri založbi in dodali: "Christine Nöstlinger spet žonglira z našimi klišeji."