misliBoris Groys v Mariboru o tem, zakaj raje komunizem kot kapitalizem
Maribor, 9. marca - Rusko-nemški umetnostni teoretik in filozof Boris Groys je na nocojšnjem pogovoru z Marcelom Štefančičem v Mariboru spregovoril o kapitalizmu kot globalnem pojavu, ki nima neke globalne institucije, zato so tudi globalni protesti proti trenutno prevladujoči ekonomski ureditvi neučinkoviti. Sam se bolj nagiba h komunizmu, ki omogoča disidentstvo.
Maribor, SNG Maribor.
Pogovor z umetnostnim teoretikom Borisom Groysom.
Povezovalec dogodka Marcel Štefančič in umetnostni teoretik Boris Groys.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Maribor, SNG Maribor.
Pogovor z umetnostnim teoretikom Borisom Groysom.
Povezovalec dogodka Marcel Štefančič in umetnostni teoretik Boris Groys.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Ekonomski interesi tečejo na mednarodni in globalni ravni, ni pa globalnih političnih, kulturnih ali kakšnih drugih institucij, ki bi jih lahko nadzirale. Ker ni institucije, ki bi bila globalna, ne more biti globalnih protestov proti njej, je med drugim povedal pisec in profesor estetike in filozofije na Centru za umetnost in medijsko tehnologijo v Karlsruheju.
Štefančič je izpostavil abstraktnost kapitalizma in potegnil vzporednico z religijo, saj za oba pojma velja, da sta iracionalna, skrivnostna in nerazumljiva večini ljudi. Groys pa je poudaril, da se kapitalizem napačno razume kot sistem nadzora nad vsem, saj naj bi v resnici šlo za stalno spremenljiv sistem denarnih tokov, ki so zunaj vsega nadzora.
"Finančni tokovi so edini gospodar, mi pa smo njegovi sužnji," je poudaril. "Prepad med bogatimi in revnimi se stalno veča, demokratične in liberalne institucije ne delujejo." Rešitev vidi v tem, "da dovolimo stagnacijo", podobno času srednjega veka.
"Že tako ali tako se vračamo v srednji vek. Vprašanje je le, za kakšen srednji vek se bomo odločili," je izpostavil. Po njegovem mnenju je dobra različica komunizem, ki omogoča disidentstvo. "Komunizem je stagnacija. In ravno to potrebujemo. Moramo upočasniti dinamiko stalnega spreminjanja, se ustaviti ter začeti razmišljati in polemizirati o tem," je prepričan.
Groys velja za enega najvplivnejših teoretikov na področju sodobne umetnosti in kulture in premišljuje predvsem o aktualnih vprašanjih umetnosti danes. Ob njegovem obisku v Mariboru je pri založbi KMŠ izšel slovenski prevod njegove pete knjige Sumljivost, ki se ukvarja s fenomenologijo medijev. V soboto bo predaval še v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova na temo ruske umetnosti zadnjih desetletij.
Pogovor z Groysom je bil prvi dogodek v okviru projekta Dvanajst, ki bo v Maribor v letu Evropske prestolnice kulture (EPK) pripeljal dvanajst vodilnih mislecev na svojih področjih. Ti bodo v svojih nastopih predstavili poglede na prihodnost, od vsakega od njih pa bo ob obisku v Mariboru izšla knjiga.